Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Judje so bili prvi tiskarji v Pomurju

 

Spregovorili so o Judovstvu na severovzhodu države

Stereotipno o JudihV okviru letošnjega Evropskega dneva judovske kulture, ter 18. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je na gradu Negova, potekala zanimiva in odmevna okrogla miza z naslovom »Stereotipno o Judih«. V srednjem veku so namreč Judje prebivali tudi v mestu ob Muri, torej Gornji Radgoni, in se med seboj povezovali z najmočnejšo srednjeveško judovsko skupnostjo na Slovenskem v Mariboru. Judje so na Slovenskem ostali vse do danes, resda v skromnejšem številu, a so del slovenske identitete. Okrogla miza je v organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Gornja Radgona, in Centra judovske kulture Maribor, potekala v kontekstu razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem in je svojevrstna napoved začetka raziskovanja judovske preteklosti Radgone.

Udeležence okrogle mize, goste in obiskovalce je pozdravil predstavnik Judovske skupnosti Slovenije dr. Igor Vojtic, enako tudi direktorica Kultproturja Norma Bale. S svojimi zanimivimi in kakovostnimi referati pa so nastopili: dr. Marjan Toš, Historična prisotnost judovskega življa na Slovenskem; dr. Borut Holcman, Judje – znamenje nasprotovanja; dr. Irena Šumi, Med avtohtonizmom in antisemitizmom; dr. Cirila Toplak, Holokavst in sodobnost: med relativizacijo in politizacijo; dr. Dragica Haramija, Holokavst v (mladinski) književnosti; mag. Renato Podbersič, Judovska dediščina Primorske; mag. Franc Kuzmič, Judovska dediščina Prekmurja. Sicer pa so predavatelji v svojih referatih ponudili tudi zanimiva osebna razmišljanja in poglede o judovski zgodovini in kulturi iz različnih zornih kotov.

Dr. Borut Holcman je med drugim povedal, da je Judovstvo sistem moralnih vrednot in če hočemo biti etični, moramo gojiti dialog. Meni, da je Judovstvo sporen člen v družbi predvsem zato, ker zastopa svoja stališča in nikoli prazen prostor ter vedno išče sogovornika. Judovstvo pa razumemo samo s tega vidika, koliko smo mu dorasli biti v dialogu. Mag. Franc Kuzmič je predstavil Judovsko dediščino Prekmurja in med drugim povedal, da so bili prav Judje v Prekmurju prvi tiskarji. Dr. Renato Podbersič, ki je predstavil judovsko dediščino Primorske, pa je zgrožen, da je v Novi Gorici v nekdanji mrliški vežici sedaj gostinski lokal. Mrliška vežica ima v nekdanjem judovskem življenju posebno mesto, sedaj pa se tam nahaja prostor za uživanje. Dr. Dragica Haramija ugotavlja, da bo v prihodnosti literatura tista, ki bo svarila in nas opominjala na strahote holokavsta. Tako bodo tudi prihodnje generacije razumele strahotne razsežnosti holokavsta. Tudi dr. Cirila Toplak meni, da ne smemo zanikati, da se je holokavst zgodil in da se moramo zavedati, da sedanja družba vodi v to, da se lahko še kdaj ponovi...

V novoveškem času in v slovenski sodobnosti so Judje na ozemlju današnje Slovenije kot populacijska entiteta najbolj zaznamovani s svojo fizično odsotnostjo. V srednjem veku je bila izjemno pomembna judovska skupnost v Mariboru in še v nekaterih drugih štajerskih in koroških mestih. Po srednjeveških izgonih iz slovenskih dežel Koroške, Štajerske in Kranjske med leti 1496–1515, so se Judje v sredini 18. stoletja vnovič v večjem številu naseljevali v Prekmurju. Judovska skupnost v pokrajini ob Muri je dosegla višek ob koncu 19. stoletja in bila nato tudi v prvih desetletjih 20. stoletja najbolj vplivna in dejavna na celotnem slovenskem ozemlju. „Žal je bila ta dobro organizirana, gospodarsko in kulturno prominentna judovska srenja, uničena med drugo svetovno vojno. V Sloveniji smo po ocenah poznavalcev soočeni s kriptično prisotnostjo Judov, ki predstavlja tudi eno od značilnosti slovenskega tipa antisemitizma že od sredine 19. stoletja. V novejšem obdobju je označen kot »antisemitizem brez Judov«, saj je obveljal stereotip, da Judov v Sloveniji preprosto ni in zato tudi ne antisemitizma. A to vendarle ni v skladu z resnico, saj zgodovinska dejstva govorijo drugače", je med drugim dejal direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, dr. Marjan Toš.

Dodal je, da so Judje na Slovenskem ostali vse do danes. Resda v skromnem številu, a so del slovenske identitete. Žal še nimamo celovitih in poglobljenih znanstvenih prispevkov in analiz o posledicah holokavsta in povojnega izbrisa Judov iz socialnega in zgodovinskega spomina. Večina doslej objavljenih del je ostajala na ravni pozitivističnega navajanja dejstev za starejša zgodovinska obdobja, medtem ko se za novejši čas pojavljajo tehtnejše razprave in ocene šele v zadnjem desetletju. A tudi v njih je kljub celovitejšim pristopom ostalo nekaj stereotipov, ki veljajo za splošno podobo judovskega posvetnega, verskega in kulturnega življenja, ki se je po letu 1945 drastično spremenila.

„Od nekoč organizirane in versko žive judovske skupnosti v Prekmurju, v Mariboru, Ljubljani in še kje, je po končani 2. svetovni vojni ostala le peščica ljudi. Strinjamo se lahko celo s tezo, da so od predvojne judovske skupnosti na Slovenskem ostali le še ostanki ostankov. Center slovenskega judovstva, ki je bil do začetka vojne v Prekmurju, se je v povojnih letih preselil v Ljubljano. V Lendavi danes ni več nobenega Juda, nekaj jih je ostalo le še v Murski Soboti. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je bilo vseh članov Judovske skupnosti Slovenije 118 in k njim je treba prišteti tudi nejudovske zakonske partnerje. Približno 20 Judov ni bilo članov skupnosti in se niso identificirali z judovstvom kot veroizpovedjo ali narodnostjo. V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je bilo v Sloveniji le še 52 Judov. Po osamosvojitvi sredi 90-ih let pa jih je bilo 81. Nekaj se jih je k nam priselilo, saj so imeli slovensko državljanstvo, nekaj pa se jih je pojavilo »iz katakomb«, saj so v času komunizma skrivali svoje poreklo", razlaga Marjan Toš, ki dodaja: „Po slovenski osamosvojitvi in organizacijski postavitvi Judovske skupnosti Slovenije kot krovne organizacije slovenskih Judov, je bilo veliko energije in truda vloženega tudi v približevanje religije in religioznih konceptov mlajši generaciji slovenskih Judov, ki razen v družinskih okvirih pravzaprav ni imela možnosti za dejavnejše versko življenje. A kljub vsem naporom je slovenska judovska skupnost ena najmanjših, če ne celo najmanjša v Evropi".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Judje so bili prvi tiskarji v Pomurju