Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Judje so bili prvi tiskarji v Pomurju

 

Spregovorili so o Judovstvu na severovzhodu države

Stereotipno o JudihV okviru letošnjega Evropskega dneva judovske kulture, ter 18. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je na gradu Negova, potekala zanimiva in odmevna okrogla miza z naslovom »Stereotipno o Judih«. V srednjem veku so namreč Judje prebivali tudi v mestu ob Muri, torej Gornji Radgoni, in se med seboj povezovali z najmočnejšo srednjeveško judovsko skupnostjo na Slovenskem v Mariboru. Judje so na Slovenskem ostali vse do danes, resda v skromnejšem številu, a so del slovenske identitete. Okrogla miza je v organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Gornja Radgona, in Centra judovske kulture Maribor, potekala v kontekstu razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem in je svojevrstna napoved začetka raziskovanja judovske preteklosti Radgone.

Udeležence okrogle mize, goste in obiskovalce je pozdravil predstavnik Judovske skupnosti Slovenije dr. Igor Vojtic, enako tudi direktorica Kultproturja Norma Bale. S svojimi zanimivimi in kakovostnimi referati pa so nastopili: dr. Marjan Toš, Historična prisotnost judovskega življa na Slovenskem; dr. Borut Holcman, Judje – znamenje nasprotovanja; dr. Irena Šumi, Med avtohtonizmom in antisemitizmom; dr. Cirila Toplak, Holokavst in sodobnost: med relativizacijo in politizacijo; dr. Dragica Haramija, Holokavst v (mladinski) književnosti; mag. Renato Podbersič, Judovska dediščina Primorske; mag. Franc Kuzmič, Judovska dediščina Prekmurja. Sicer pa so predavatelji v svojih referatih ponudili tudi zanimiva osebna razmišljanja in poglede o judovski zgodovini in kulturi iz različnih zornih kotov.

Dr. Borut Holcman je med drugim povedal, da je Judovstvo sistem moralnih vrednot in če hočemo biti etični, moramo gojiti dialog. Meni, da je Judovstvo sporen člen v družbi predvsem zato, ker zastopa svoja stališča in nikoli prazen prostor ter vedno išče sogovornika. Judovstvo pa razumemo samo s tega vidika, koliko smo mu dorasli biti v dialogu. Mag. Franc Kuzmič je predstavil Judovsko dediščino Prekmurja in med drugim povedal, da so bili prav Judje v Prekmurju prvi tiskarji. Dr. Renato Podbersič, ki je predstavil judovsko dediščino Primorske, pa je zgrožen, da je v Novi Gorici v nekdanji mrliški vežici sedaj gostinski lokal. Mrliška vežica ima v nekdanjem judovskem življenju posebno mesto, sedaj pa se tam nahaja prostor za uživanje. Dr. Dragica Haramija ugotavlja, da bo v prihodnosti literatura tista, ki bo svarila in nas opominjala na strahote holokavsta. Tako bodo tudi prihodnje generacije razumele strahotne razsežnosti holokavsta. Tudi dr. Cirila Toplak meni, da ne smemo zanikati, da se je holokavst zgodil in da se moramo zavedati, da sedanja družba vodi v to, da se lahko še kdaj ponovi...

V novoveškem času in v slovenski sodobnosti so Judje na ozemlju današnje Slovenije kot populacijska entiteta najbolj zaznamovani s svojo fizično odsotnostjo. V srednjem veku je bila izjemno pomembna judovska skupnost v Mariboru in še v nekaterih drugih štajerskih in koroških mestih. Po srednjeveških izgonih iz slovenskih dežel Koroške, Štajerske in Kranjske med leti 1496–1515, so se Judje v sredini 18. stoletja vnovič v večjem številu naseljevali v Prekmurju. Judovska skupnost v pokrajini ob Muri je dosegla višek ob koncu 19. stoletja in bila nato tudi v prvih desetletjih 20. stoletja najbolj vplivna in dejavna na celotnem slovenskem ozemlju. „Žal je bila ta dobro organizirana, gospodarsko in kulturno prominentna judovska srenja, uničena med drugo svetovno vojno. V Sloveniji smo po ocenah poznavalcev soočeni s kriptično prisotnostjo Judov, ki predstavlja tudi eno od značilnosti slovenskega tipa antisemitizma že od sredine 19. stoletja. V novejšem obdobju je označen kot »antisemitizem brez Judov«, saj je obveljal stereotip, da Judov v Sloveniji preprosto ni in zato tudi ne antisemitizma. A to vendarle ni v skladu z resnico, saj zgodovinska dejstva govorijo drugače", je med drugim dejal direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, dr. Marjan Toš.

Dodal je, da so Judje na Slovenskem ostali vse do danes. Resda v skromnem številu, a so del slovenske identitete. Žal še nimamo celovitih in poglobljenih znanstvenih prispevkov in analiz o posledicah holokavsta in povojnega izbrisa Judov iz socialnega in zgodovinskega spomina. Večina doslej objavljenih del je ostajala na ravni pozitivističnega navajanja dejstev za starejša zgodovinska obdobja, medtem ko se za novejši čas pojavljajo tehtnejše razprave in ocene šele v zadnjem desetletju. A tudi v njih je kljub celovitejšim pristopom ostalo nekaj stereotipov, ki veljajo za splošno podobo judovskega posvetnega, verskega in kulturnega življenja, ki se je po letu 1945 drastično spremenila.

„Od nekoč organizirane in versko žive judovske skupnosti v Prekmurju, v Mariboru, Ljubljani in še kje, je po končani 2. svetovni vojni ostala le peščica ljudi. Strinjamo se lahko celo s tezo, da so od predvojne judovske skupnosti na Slovenskem ostali le še ostanki ostankov. Center slovenskega judovstva, ki je bil do začetka vojne v Prekmurju, se je v povojnih letih preselil v Ljubljano. V Lendavi danes ni več nobenega Juda, nekaj jih je ostalo le še v Murski Soboti. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je bilo vseh članov Judovske skupnosti Slovenije 118 in k njim je treba prišteti tudi nejudovske zakonske partnerje. Približno 20 Judov ni bilo članov skupnosti in se niso identificirali z judovstvom kot veroizpovedjo ali narodnostjo. V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je bilo v Sloveniji le še 52 Judov. Po osamosvojitvi sredi 90-ih let pa jih je bilo 81. Nekaj se jih je k nam priselilo, saj so imeli slovensko državljanstvo, nekaj pa se jih je pojavilo »iz katakomb«, saj so v času komunizma skrivali svoje poreklo", razlaga Marjan Toš, ki dodaja: „Po slovenski osamosvojitvi in organizacijski postavitvi Judovske skupnosti Slovenije kot krovne organizacije slovenskih Judov, je bilo veliko energije in truda vloženega tudi v približevanje religije in religioznih konceptov mlajši generaciji slovenskih Judov, ki razen v družinskih okvirih pravzaprav ni imela možnosti za dejavnejše versko življenje. A kljub vsem naporom je slovenska judovska skupnost ena najmanjših, če ne celo najmanjša v Evropi".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Judje so bili prvi tiskarji v Pomurju