Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Judje so bili prvi tiskarji v Pomurju

 

Spregovorili so o Judovstvu na severovzhodu države

Stereotipno o JudihV okviru letošnjega Evropskega dneva judovske kulture, ter 18. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je na gradu Negova, potekala zanimiva in odmevna okrogla miza z naslovom »Stereotipno o Judih«. V srednjem veku so namreč Judje prebivali tudi v mestu ob Muri, torej Gornji Radgoni, in se med seboj povezovali z najmočnejšo srednjeveško judovsko skupnostjo na Slovenskem v Mariboru. Judje so na Slovenskem ostali vse do danes, resda v skromnejšem številu, a so del slovenske identitete. Okrogla miza je v organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Gornja Radgona, in Centra judovske kulture Maribor, potekala v kontekstu razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem in je svojevrstna napoved začetka raziskovanja judovske preteklosti Radgone.

Udeležence okrogle mize, goste in obiskovalce je pozdravil predstavnik Judovske skupnosti Slovenije dr. Igor Vojtic, enako tudi direktorica Kultproturja Norma Bale. S svojimi zanimivimi in kakovostnimi referati pa so nastopili: dr. Marjan Toš, Historična prisotnost judovskega življa na Slovenskem; dr. Borut Holcman, Judje – znamenje nasprotovanja; dr. Irena Šumi, Med avtohtonizmom in antisemitizmom; dr. Cirila Toplak, Holokavst in sodobnost: med relativizacijo in politizacijo; dr. Dragica Haramija, Holokavst v (mladinski) književnosti; mag. Renato Podbersič, Judovska dediščina Primorske; mag. Franc Kuzmič, Judovska dediščina Prekmurja. Sicer pa so predavatelji v svojih referatih ponudili tudi zanimiva osebna razmišljanja in poglede o judovski zgodovini in kulturi iz različnih zornih kotov.

Dr. Borut Holcman je med drugim povedal, da je Judovstvo sistem moralnih vrednot in če hočemo biti etični, moramo gojiti dialog. Meni, da je Judovstvo sporen člen v družbi predvsem zato, ker zastopa svoja stališča in nikoli prazen prostor ter vedno išče sogovornika. Judovstvo pa razumemo samo s tega vidika, koliko smo mu dorasli biti v dialogu. Mag. Franc Kuzmič je predstavil Judovsko dediščino Prekmurja in med drugim povedal, da so bili prav Judje v Prekmurju prvi tiskarji. Dr. Renato Podbersič, ki je predstavil judovsko dediščino Primorske, pa je zgrožen, da je v Novi Gorici v nekdanji mrliški vežici sedaj gostinski lokal. Mrliška vežica ima v nekdanjem judovskem življenju posebno mesto, sedaj pa se tam nahaja prostor za uživanje. Dr. Dragica Haramija ugotavlja, da bo v prihodnosti literatura tista, ki bo svarila in nas opominjala na strahote holokavsta. Tako bodo tudi prihodnje generacije razumele strahotne razsežnosti holokavsta. Tudi dr. Cirila Toplak meni, da ne smemo zanikati, da se je holokavst zgodil in da se moramo zavedati, da sedanja družba vodi v to, da se lahko še kdaj ponovi...

V novoveškem času in v slovenski sodobnosti so Judje na ozemlju današnje Slovenije kot populacijska entiteta najbolj zaznamovani s svojo fizično odsotnostjo. V srednjem veku je bila izjemno pomembna judovska skupnost v Mariboru in še v nekaterih drugih štajerskih in koroških mestih. Po srednjeveških izgonih iz slovenskih dežel Koroške, Štajerske in Kranjske med leti 1496–1515, so se Judje v sredini 18. stoletja vnovič v večjem številu naseljevali v Prekmurju. Judovska skupnost v pokrajini ob Muri je dosegla višek ob koncu 19. stoletja in bila nato tudi v prvih desetletjih 20. stoletja najbolj vplivna in dejavna na celotnem slovenskem ozemlju. „Žal je bila ta dobro organizirana, gospodarsko in kulturno prominentna judovska srenja, uničena med drugo svetovno vojno. V Sloveniji smo po ocenah poznavalcev soočeni s kriptično prisotnostjo Judov, ki predstavlja tudi eno od značilnosti slovenskega tipa antisemitizma že od sredine 19. stoletja. V novejšem obdobju je označen kot »antisemitizem brez Judov«, saj je obveljal stereotip, da Judov v Sloveniji preprosto ni in zato tudi ne antisemitizma. A to vendarle ni v skladu z resnico, saj zgodovinska dejstva govorijo drugače", je med drugim dejal direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, dr. Marjan Toš.

Dodal je, da so Judje na Slovenskem ostali vse do danes. Resda v skromnem številu, a so del slovenske identitete. Žal še nimamo celovitih in poglobljenih znanstvenih prispevkov in analiz o posledicah holokavsta in povojnega izbrisa Judov iz socialnega in zgodovinskega spomina. Večina doslej objavljenih del je ostajala na ravni pozitivističnega navajanja dejstev za starejša zgodovinska obdobja, medtem ko se za novejši čas pojavljajo tehtnejše razprave in ocene šele v zadnjem desetletju. A tudi v njih je kljub celovitejšim pristopom ostalo nekaj stereotipov, ki veljajo za splošno podobo judovskega posvetnega, verskega in kulturnega življenja, ki se je po letu 1945 drastično spremenila.

„Od nekoč organizirane in versko žive judovske skupnosti v Prekmurju, v Mariboru, Ljubljani in še kje, je po končani 2. svetovni vojni ostala le peščica ljudi. Strinjamo se lahko celo s tezo, da so od predvojne judovske skupnosti na Slovenskem ostali le še ostanki ostankov. Center slovenskega judovstva, ki je bil do začetka vojne v Prekmurju, se je v povojnih letih preselil v Ljubljano. V Lendavi danes ni več nobenega Juda, nekaj jih je ostalo le še v Murski Soboti. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je bilo vseh članov Judovske skupnosti Slovenije 118 in k njim je treba prišteti tudi nejudovske zakonske partnerje. Približno 20 Judov ni bilo članov skupnosti in se niso identificirali z judovstvom kot veroizpovedjo ali narodnostjo. V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je bilo v Sloveniji le še 52 Judov. Po osamosvojitvi sredi 90-ih let pa jih je bilo 81. Nekaj se jih je k nam priselilo, saj so imeli slovensko državljanstvo, nekaj pa se jih je pojavilo »iz katakomb«, saj so v času komunizma skrivali svoje poreklo", razlaga Marjan Toš, ki dodaja: „Po slovenski osamosvojitvi in organizacijski postavitvi Judovske skupnosti Slovenije kot krovne organizacije slovenskih Judov, je bilo veliko energije in truda vloženega tudi v približevanje religije in religioznih konceptov mlajši generaciji slovenskih Judov, ki razen v družinskih okvirih pravzaprav ni imela možnosti za dejavnejše versko življenje. A kljub vsem naporom je slovenska judovska skupnost ena najmanjših, če ne celo najmanjša v Evropi".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Judje so bili prvi tiskarji v Pomurju