Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Šarugovi so gostili poezijo, prozo in petje

 

Lep obisk na 4. „Literarno – pevskem snidenju" pri Šarugovih na Meleh

Literati MeleBogata in lepa je letošnja jesen, ko občani Gornje Radgone praznujejo svoj 18. občinski praznik. In v okviru praznovanja, kjer se je zvrstilo veliko prireditev in dogodkov, sta tudi Društvo upokojencev Gornja Radgona in literarna sekcija omenjenega društva, uprizorila odmevno, 4. literarno – pevsko srečanje. Pri podjetniško – kulturni družini Šaruga na Meleh, katero mnogi poznajo tudi po znani oljarni, se je zbralo veliko ljubiteljev kulture, ne le upokojenk in upokojencev, temveč tudi veliko mladih od blizu in daleč. Prav tam, kjer je še tri leta nazaj živela ena najstarejših članic radgonskega upokojenskega društva in literarne sekcije, sicer ugledna ljudska umetnica Milena Šaruga, ki je umrla leta 2010, se je tokrat zbralo več deset upokojenk in upokojencev, ter drugih gostov med katerimi tudi nekateri ugledni kulturniki iz regije.

Potem, ko je v imenu družine Šaruga prisotne pozdravila Milena Marija Reščič, ki je tudi sama, enako kot praktično vsi družinski člani, kulturna ustvarjalka, so srca prisotnih najprej ogrele pevke ŽePZ DU Gornja Radgona, pod vodstvom Dragice Černe, ki so vmes zapele kar nekaj lepih pesmi. Reščičeva je nekoliko besed namenila bogati biografiji svoje mame Milene, ni pa pozabila niti očeta Franca, ki je umrl nekaj let pred mamo, in ki je tudi bila ljudski umetnik – predvsem kipar, nato pa so pod vodstvom predsednice Literarne sekcije DU Gornja Radgona, Marije Šedivy, ki je prebrala nekaj proze odsotnega člana sekcije Danija Rajha, svoja dela pa so prebirali članice in člani sekcije: Amalija Tropenauer, Jožica Borovič, Dominik Repščič, Manica Gornjak in Franc Mulec. Kot gostja je tokrat nastopila tudi literarna ustvarjalka iz Lenarta Erika Zorko, na ogled pa je bila tudi priložnostna razstava. Ob koncu pestre prireditve je prisotne pozdravila tudi predsednica DU Gornja Radgona, Inge Ivanek, ki je udeležencem kulturnega dogodka podelila rože.

Bil je to izjemno prijeten popoldan „Proze, poezije in petja v Oljarni" so vsi prisotni zaključili z družabnim srečanjem in kramljanjem, kjer so se še posebej spominjali pokojnih Milene in Franca Šaeruga, ki sta veliko pomenila ne le za kulturo temveč splošno življenje v vasi Mele ter tudi širše. Pozitivno so govorili tudi sploh o prijazni mlinarsko-oljarski družini Šarugovih, mnogi so si z velikim občudovanjem ogledali tudi lepo obnovljeno „staro hižo", na domačiji polnih spominov, kjer ne manjka različnih eksponatov, ki spominjajo na Franca in še posebej Mileno Šaruga, katero na radgonskem območju in tudi v Pomurju slavijo kot  izjemno kulturno ustvarjalko in nosilko kulturne dediščine. Milena Šaruga (rojena Babič) je sicer na svet prikukala jeseni 1921 v Podgradju pri Ljutomeru, slabih devetdeset let pozneje je umrla na Meleh pri Gornji Radgoni. Z svoje ustvarjalno delo na področju kulture pa je prejela številna priznanja in odlikovanja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Šarugovi so gostili poezijo, prozo in petje