V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komemoracije ob dnevu mrtvih

 

Kakšna je prihodnost mladih generacij?

Komemoracija GRV organizaciji občine Gornja Radgona in Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, so se Radgončani tudi letos zbrali na komemorativni slovesnosti ob dnevu mrtvih, in sicer pred spomenikom žrtev vojne NOB na Partizanski ulici. Skromno in dostojanstveno so se desetine zbranih spomnili vseh umrlih, tako v borbah za Severno mejo, v času I. in II. svetovne vojne, po vojni in tudi v vojni za Slovenijo leta 1991. Delegacije udeležencev, predstavnikov vseh veteranskih združenj ter drugih organizacij, pa so hkrati položili vence in prižgali sveče na mnogih spominskih obeležjih in grobovih v mestu in okolici, in sicer na: spomeniku NOB; spominski plošči Janezu Svetini na Partizanski ulici, nagrobni spomenik Maistrovim borcem na pokopališču, spominska plošča pri Admondu, nagrobni spomenik jugoslovanskim vojakom, nagrobni spomenik Alojza Gaubeta na pokopališču, nagrobni spomenik dr. Antona Trstenjaka na pokopališču, ter grobnica msgn. Franca Puncerja v kapelici na pokopališču.

Pred tem so v priložnostnem programu, ki ga je povezoval sam slavnostni govorec, ravnatelj OŠ Gornja Radgona, Dušan Zagorc, nastopili: recitatorji iz radgonske OŠ (Kaja Blažka Žnuderl, Tjaša Gaševič, Žiga Holc, Laura Čeh, Niko Potočnik, Ana Mojca Kranjc, Veronika Poštrak in Sara Baghrizabehi) ter mladi glasbeniki iz Zasebne glasbene šole Maestro (Vita Senčar, Urban Pfeiler, Aneja Kralj, Nuša Wolf). Zagorc je v svojem govoru spomnil na krvavo polpreteklo zgodovino in ob njej pozval k enotnosti ter medgeneracijskemu združenju. „Prižgimo iskrico upanja v očeh mnogih in ustvarjajmo pogoje za srečno mladost ter lepo starost, z upanjem na lepšo prihodnost". Slavnostni govornik je opozoril na vse nesmiselne vojne, pa tudi na žrtve prometnih in drugih nesreč, samomorov ipd. Zagorc se je spomnil tudi velikega generacijskega razkola. „Vsi se moramo vprašati kakšna je prihodnost mladih, ki nimajo služb in s tem nimajo niti prihodnosti. Nismo izkoristili priložnosti, ki se nam je ponudila v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja, in pred tem ne smemo zapirati oči", je opomnil Dušan Zagorc.

Ob položitvi cvetja in prižigu sveč namenjenih nam najdražjim in drugim, ki so tako ali drugače zapustili ta svet, se vedno znova in znova poraja vprašanje, ki ga je že pred leti izrekla znana radgonska kulturnica, pedagoginja in pisateljica, častna občanka Cilka Dimec Žerdin; Kaj žene ljudi k ubijanjem, h grozodejstvom? Ne le stihi nastali ob izteku 2. svetovne vojne, leta 1944: „In reke slovenske so rdeče krvi presekanih žil domovine; po zemlji oskrunjeni bele kosti žena, mož, uporne mladine. Neznani grobovi ob gozdnih poteh, po jamah gramoznih junaki leže, po ječah in logorjih z grozo v očeh se tisoči s smrtjo in gladom bore. A narod junakov, prodan in teptan gre v borbo za čast domovine, da sleherni da v njeno žuljavo dlan s krvjo pisan list zgodovine!", temveč mnogi drugi dogodki in nesmiselne vojne pri nas, in zlasti po svetu, opozarjajo na grozodejstva, ki jih povzročamo prav ljudje. Kdo tako veselo in zadovoljno gleda pretresljive podobe palestinskih in drugih otrok, starih od 6 do 15 let brez rok, nog, prizadetih tudi  po duševnih travmah nikdar končanih vojn. Žal pa, kljub temu ne mine dan, da ne bi poslušali in brali o grozotah vojn po vsem svetu. Poslušamo o umiranju otrok in ljudi v Afganistanu, o nezaslišanem nasilju v Siriji, Libiji, Iraku, Iranu, lakoti in umiranju ljudi v Darfurju, Pakistanu, množični moriji v Somaliji, Čečeniji in še in še. Pred poldrugim desetletjem smo imeli najhujšo bratomorno vojno na našem Balkanu, genocid, kot ga menda v zgodovini ni bilo. Še danes so domovi porušeni, družine razdejane, otroci sirote brez staršev, polja posejana z minami, cele pokrajine označene z belimi križi padlih, da ne govorimo o množičnih grobiščih, ki ne bodo nikdar dobila imena vseh, ki so našli v njih prerani mučeniški grob. In rablji teh pokolov še vedno hodijo nekaznovani po svetu.

Torej, kaj žene ljudi v taka grozodejstva? Je to res pohlep po tujih ozemljih in materialnih dobrinah? Verska nestrpnost, nacionalistične težnje? S čim se opraviči milijone prizadetih ljudi pregnanih s svojih domov, milijoni življenj mladih očetov, mater, nedolžnih otrok? „Zaradi tega trpi posledično ves miroljuben svet. Zato naš najostrejši protest proti vsem oblikam svetovne morije na vseh kontinentih sveta. Vendar žrtve vojne niso edine žrtve sodobnega sveta. Tu je narava, ki nam grozi v vsej svoji strahotni sili. Preveč mačehovsko smo se obnašali do nje in se še obnašamo. Začela nam je vračati v vsej svoji nadzemeljski sili. Žrtve teh sil so neopisljive. Naj citiram le nekaj misli velikana duha, pregnanega tibetanskega duhovnega voditelja in dobitnika Nobelove nagrade za mir Dalajlame: Skrb za naš planet je podobna skrbi za naše domove. Ljudje izhajamo iz narave zato ni smiselno, da bi se ji zoperstavljali. Skrb za okolje ni stvar religije ali etike ali morale", je dejala Cilka Dimec Žerdin.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Komemoracije ob dnevu mrtvih