Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komemoracije ob dnevu mrtvih

 

Kakšna je prihodnost mladih generacij?

Komemoracija GRV organizaciji občine Gornja Radgona in Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, so se Radgončani tudi letos zbrali na komemorativni slovesnosti ob dnevu mrtvih, in sicer pred spomenikom žrtev vojne NOB na Partizanski ulici. Skromno in dostojanstveno so se desetine zbranih spomnili vseh umrlih, tako v borbah za Severno mejo, v času I. in II. svetovne vojne, po vojni in tudi v vojni za Slovenijo leta 1991. Delegacije udeležencev, predstavnikov vseh veteranskih združenj ter drugih organizacij, pa so hkrati položili vence in prižgali sveče na mnogih spominskih obeležjih in grobovih v mestu in okolici, in sicer na: spomeniku NOB; spominski plošči Janezu Svetini na Partizanski ulici, nagrobni spomenik Maistrovim borcem na pokopališču, spominska plošča pri Admondu, nagrobni spomenik jugoslovanskim vojakom, nagrobni spomenik Alojza Gaubeta na pokopališču, nagrobni spomenik dr. Antona Trstenjaka na pokopališču, ter grobnica msgn. Franca Puncerja v kapelici na pokopališču.

Pred tem so v priložnostnem programu, ki ga je povezoval sam slavnostni govorec, ravnatelj OŠ Gornja Radgona, Dušan Zagorc, nastopili: recitatorji iz radgonske OŠ (Kaja Blažka Žnuderl, Tjaša Gaševič, Žiga Holc, Laura Čeh, Niko Potočnik, Ana Mojca Kranjc, Veronika Poštrak in Sara Baghrizabehi) ter mladi glasbeniki iz Zasebne glasbene šole Maestro (Vita Senčar, Urban Pfeiler, Aneja Kralj, Nuša Wolf). Zagorc je v svojem govoru spomnil na krvavo polpreteklo zgodovino in ob njej pozval k enotnosti ter medgeneracijskemu združenju. „Prižgimo iskrico upanja v očeh mnogih in ustvarjajmo pogoje za srečno mladost ter lepo starost, z upanjem na lepšo prihodnost". Slavnostni govornik je opozoril na vse nesmiselne vojne, pa tudi na žrtve prometnih in drugih nesreč, samomorov ipd. Zagorc se je spomnil tudi velikega generacijskega razkola. „Vsi se moramo vprašati kakšna je prihodnost mladih, ki nimajo služb in s tem nimajo niti prihodnosti. Nismo izkoristili priložnosti, ki se nam je ponudila v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja, in pred tem ne smemo zapirati oči", je opomnil Dušan Zagorc.

Ob položitvi cvetja in prižigu sveč namenjenih nam najdražjim in drugim, ki so tako ali drugače zapustili ta svet, se vedno znova in znova poraja vprašanje, ki ga je že pred leti izrekla znana radgonska kulturnica, pedagoginja in pisateljica, častna občanka Cilka Dimec Žerdin; Kaj žene ljudi k ubijanjem, h grozodejstvom? Ne le stihi nastali ob izteku 2. svetovne vojne, leta 1944: „In reke slovenske so rdeče krvi presekanih žil domovine; po zemlji oskrunjeni bele kosti žena, mož, uporne mladine. Neznani grobovi ob gozdnih poteh, po jamah gramoznih junaki leže, po ječah in logorjih z grozo v očeh se tisoči s smrtjo in gladom bore. A narod junakov, prodan in teptan gre v borbo za čast domovine, da sleherni da v njeno žuljavo dlan s krvjo pisan list zgodovine!", temveč mnogi drugi dogodki in nesmiselne vojne pri nas, in zlasti po svetu, opozarjajo na grozodejstva, ki jih povzročamo prav ljudje. Kdo tako veselo in zadovoljno gleda pretresljive podobe palestinskih in drugih otrok, starih od 6 do 15 let brez rok, nog, prizadetih tudi  po duševnih travmah nikdar končanih vojn. Žal pa, kljub temu ne mine dan, da ne bi poslušali in brali o grozotah vojn po vsem svetu. Poslušamo o umiranju otrok in ljudi v Afganistanu, o nezaslišanem nasilju v Siriji, Libiji, Iraku, Iranu, lakoti in umiranju ljudi v Darfurju, Pakistanu, množični moriji v Somaliji, Čečeniji in še in še. Pred poldrugim desetletjem smo imeli najhujšo bratomorno vojno na našem Balkanu, genocid, kot ga menda v zgodovini ni bilo. Še danes so domovi porušeni, družine razdejane, otroci sirote brez staršev, polja posejana z minami, cele pokrajine označene z belimi križi padlih, da ne govorimo o množičnih grobiščih, ki ne bodo nikdar dobila imena vseh, ki so našli v njih prerani mučeniški grob. In rablji teh pokolov še vedno hodijo nekaznovani po svetu.

Torej, kaj žene ljudi v taka grozodejstva? Je to res pohlep po tujih ozemljih in materialnih dobrinah? Verska nestrpnost, nacionalistične težnje? S čim se opraviči milijone prizadetih ljudi pregnanih s svojih domov, milijoni življenj mladih očetov, mater, nedolžnih otrok? „Zaradi tega trpi posledično ves miroljuben svet. Zato naš najostrejši protest proti vsem oblikam svetovne morije na vseh kontinentih sveta. Vendar žrtve vojne niso edine žrtve sodobnega sveta. Tu je narava, ki nam grozi v vsej svoji strahotni sili. Preveč mačehovsko smo se obnašali do nje in se še obnašamo. Začela nam je vračati v vsej svoji nadzemeljski sili. Žrtve teh sil so neopisljive. Naj citiram le nekaj misli velikana duha, pregnanega tibetanskega duhovnega voditelja in dobitnika Nobelove nagrade za mir Dalajlame: Skrb za naš planet je podobna skrbi za naše domove. Ljudje izhajamo iz narave zato ni smiselno, da bi se ji zoperstavljali. Skrb za okolje ni stvar religije ali etike ali morale", je dejala Cilka Dimec Žerdin.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Komemoracije ob dnevu mrtvih