Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Stati inu obstati«

 

Viktor Žakelj: Pred 500 leti je šlo za reformacijo, tudi danes se to dogaja

Dan reformacijeOb letošnjem državno - kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.), in 463 – letnici prve Slovenske knjige, je osrednja proslava na območju Gornje Radgone, že petnajstič po vrsti, potekala nekaj dni po prazniku, v kulturnem domu Gornja Radgona. V organizaciji Evangeličanske cerkvene občine Apače, ki je ena izmed Evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji, občine Gornja Radgona in Slovenskega protestantskega društva (SPD) Primož Trubar, je tudi letošnja proslava slovesna in pod znanim Trubarjevem geslom: „Stati inu obstati", besedami, ki jih je Primož Trubar zapisal v svoji knjigi Catechismus iz leta 1550 – v prvi slovenski knjigi.

Ob kulturnem programu, kjer so z recitacijami sodelovali učenci OŠ Gornja Radgona, ter s pesmijo, pevci in glasbeniki Glasbene šole Radgona, grajska tiskarna »Mojster Janez«, ki je tudi letos prikazala pol tisočletja staro tehniko tiskanja, in pozdravih, je bil letos slavnostni govornik predsednik SPD Primož Trubar, mag. Viktor Žakelj. Že pred tem je na prireditvi, katero je povezovala evangeličanska duhovnica in pomočnica Vojaškega vikarja, mag. Vladimira Mesarič Jazbinšek, številne prisotne goste, na čelu s škofoma Evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Gezo Ernišo ter Gezo Fila, in obiskovalce pozdravil župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš.

Slednji je, med drugim poudaril, da smo prav zaradi reformacije in reformatorjev ter knjige v lastnem jeziku stopili ob bok največjim narodom Evrope in sveta. Ponovil je besede, ki jih je nekoč povedal prof. dr. Božidar Debenjak: „Z nekaj pomembnimi dejanji so slovenski protestanti zasnovali tudi tisto pot, ki je pripeljala tudi do slovenske državnosti. Spomin na reformacijo postaja praznik duha. In je moralni opomin. Samo dobro drevo rodi dober sadež. Bodimo dobra drevesa". Kampuš Dan reformacije označuje kot kulturni praznik vseh Slovencev, saj se ob tej priložnosti ne spominjamo le velikega intelektualca in vizionarja Primoža Trubarja, očeta prve tiskane slovenske knjige, ampak tudi vseh ostalih dejavnih protestantov in njihovih somišljenikov, ki so že v 16 stoletju zgradili kulturno podlago za sodobno Slovenstvo ter postavili temelje tudi gospodarskemu razvoju. Njihova etičnost, njihov prispevek h kulturni in politični rasti, njihova težnja po razvoju in zavedanje posebne odgovornosti na vseh nivojih je neprecenljivo in še kako aktualno v današnjem času, ko beremo le še o finančni in gospodarski krizi, krizi moralnih in etičnih vrednot, dodaja župan Kampuš.

Slavnostni govornik Viktor Žakelj, nekdanji predsednik Socialistične stranke Slovenije, tudi učitelj, ekonomist in pisec pa je spregovoril o protestantski etiki, ki je človeka učila spoštljivega odnosa do zemlje in do drugih ljudi, ter dejal, da je protestantska etika krepila človeka. „Danes nam tega primanjkuje, pred 500 leti je šlo za reformacijo in tudi danes se to dogaja, saj ne gre za prehodno obdobje in splošne reforme, kot nekateri to zmotno mislijo", pravi Žakelj, ki verjame, da nas prave poti lahko pripeljejo do umnega ravnanja, ki ga ne bi smelo manjkati, saj stojimo na plečih naši dedov, kot je dejal. Žakelj tudi meni, da je protestantska vera, vera svobode in samo svoboden človek je lahko delavec, izobraženec ali podjetnik. K temu dodaja, da za vse verujoče in neverujoče obstaja samo en Bog, to je bog ljubezni, zaupanja, prijateljstva in k njemu vodijo različne poti.

Sicer pa je praznik reformacije povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno...

Reformacija se je začela v začetku 16. stoletja kot gibanje za reformo, za obnovo in preureditev krščanske cerkve s težnjo po upoštevanju sprememb, ki sta jih prinašala znanost ter materialni in duhovni razvoj; s težnjo iskanja pravega poslanstva cerkve, v skladu z evangelijem  in tudi kot protest proti dogmatičnosti in drugim pojavom v takratnem cerkvenem življenju. Gibanje se je iz Nemčije, kjer je z znamenitimi tezami odigral veliki nemški teolog Martin Luter (31.10.1517) vlogo ustanovitelja nemškega  protenstantizma, sorazmerno hitro širilo po  Evropi, zlasti v skandinavske in baltske dežele, v Švico, Nizozemsko, Anglijo in drugam, vključno s slovenskimi deželami. Protenstantizem je na slovenskem, kjer ga je sprejelo zlasti  plemstvo, meščanstvo, duhovščina in kmetje dal, kot pravi akademik Ciril Zlobec »sadove, ki jih še zmeraj uživamo«, kajti s Trubarjem, ki je zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej moral leta 1547, zbežati v Nemčijo, smo dobili leta 1550 torej pred 462 leti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, s katerimi smo vstopili med 13 narodov sveta, ki so že takrat imeli svoje tiskane knjige. Oblikoval je zamisel o organizaciji slovenske cerkve, šolstva in  kulture. Trubarju so sledili Dalmatin s prevodom Biblije pred 428 leti, s katero smo se Slovenci uvrstili med deseterico evropskih narodov, ki so imeli Biblijo v svoje narodnem jeziku, in Bohorič s slovensko slovnico. Dobili  smo svoj knjižni jezik. Lasten knjižni jezik, knjige, kulturne ustanove in šole, so temelji za narodovo zavest in identiteto. Reformacija je s protestantsko etiko prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj tako v Evropi kot tudi na Slovenskem.

Veliki sociolog Max Weber označuje sestavine protestantske etike kot so »predanost  poklicnemu  delu, pridnost in delavnost in poklicno izpopolnjevanje« kot  temelje  morale,  ki  je  ustrezala  duhu zgodnjega kapitalizma. Tako se je oblikoval novi  proizvodni  način, naprednejši od starega fevdalnega sistema, saj je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne možnosti in nove vrednote. Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno...

RADGONA IN REFORMACIJA

Mag. Vladimira Violeta Mesarič Jazbinšek, evangeličanska duhovnica

Moje mesto Radgona, ki ga prvič omenjajo že leta 1307, je tesno povezano s protestantizmom 16. stoletja. Prav tako pa tudi s Petanjci in Petanjskim gradom, kjer so se protestanti, pregnani iz številnih krajev, ne le iz Radgone, zadržali vse do leta 1628. Radgona je zaradi svoje vsestranske pomembnosti, posebej pa gospodarske, trgovske in vinarske dejavnosti, bila neposredno podrejena deželnemu knezu v Gradcu. Imela je velik vpliv tudi na Prekmurje, saj so še dolgo po 1. svetovni vojni, premožnejši prebivalci Radgone imeli svoje vinograde v najugodnejših predelih Goričkega.

Z namenom, da ugotovi v kolikšni meri se je tudi v teh krajih razširila nova vera, protestantizem, je vladar Ferdinand že leta 1528 ustanovil posebno komisijo, ki je po ogledu v svojem sporočilu zapisala, da so našli nekaj luteranskih knjig in zasledili nekega tujca po rodu iz Nürnberga, ki je deloval proti katoliški veri. V Radgono, ki je bila trgovsko središče, so namreč prihajali ljudje iz mnogih krajev, saj jezik sporazumevanja ni bil ovira za navezovanje stikov. In to je pospeševalo in omogočalo hitrejši prodor tudi reformacijskim idejam. Med najpomembnejše nosilce le-teh se najpogosteje omenjajo zemljiški gospodje: Eggenberg, Stubenberg in Herbersdorf. Slednji je bil v tesnih stikih z lastnikom Petanjskega gradu, Tamašom Nadasdyjem.

Deželni stanovi, ki so bili naklonjeni reformaciji, so leta 1541 v Pragi predložili Ferdinandu posebno spomenico, ki so jo podpisali tudi Radgončani, v kateri so zahtevali svobodo vere in veroizpovedi, vendar niso uspeli. Isto prošnjo so ponovno podali leta 1578 v Brucku. Karel II. jim je takrat priznal svobodo vesti, ne pa tudi svobodnega izpovedovanja veroizpovedi. Čeprav jim je bilo le deloma ugodeno, je Radgona z okolico kmalu postala protestantska, leta 1579 so Radgončani zgradili svojo cerkev, župnišče in šolo, pridobili pa so tudi prostor za pokopališče.

Toda, zaradi vznemirjenosti deželnega kneza, je Ferdinand II. skupaj s škofom Brennerjem ustanovil versko komisijo (podobno kot leta 1528), katere naloga je bila rekatolizirati – vrniti v katoliško vero, tako prebivalce Radgone kot tudi njene okolice. Prva dva nastopa te komisije nista bila uspešna. Šele 17. decembra 1599 je omenjena komisija ob podpori vojske z južne strani vdrla v Radgono in po zasliševanju vsakega posameznega prebivalca posebej, je škof Brenner razrešil ves mestni svet. Pristašem, reformacije, ki bi nove ideje še naprej podpirali, je grozil izgon ali odvzem 1/10 premoženja. Pred svojim odhodom je komisija na radgonskem glavnem trgu (ki se danes nahaja v avstrijski radgoni) javno zažgala vse zaplenjene luteranske knjige. To se je zgodilo 4. januarja leta 1600.

Škof Brenner je v mestu pustil 150 oboroženih vojakov, sam pa se je v Radgono vrnil znova čez pet mesecev in sicer 10. maja 1600. Med drugi so takrat pregnali iz mesta tiste najbolj uporne, vplivne in premožne protestante. Bilo jih je nekaj nad 40. Nekateri izmed njih so se zatekli na Madžarsko, nekateri pa na Petanjski grad. Čeprav je komisija 2. junija 1600 v Radgoni porušila tako evangeličansko cerkev, župnišče kot tudi šolo ter razdejala pokopališče, so najbolj vztrajni protestanti, seveda ob naklonjenosti svojih zemljiških gospodarjev, tukaj živeli vse do leta 1628. No, v Petanjskem gradu, prvi ubežniki so tamkaj našli svoje zatočišče že leta 1567, so med pregnanimi evangeličani iz raznih krajev, zatočišče našli tudi: učitelj Crainerius iz Wittenberga, učitelj Müller iz Radgone, astronom Keppler iz Gradca (ta je ob prihodu 28.9.1598 tu ostal le mesec dni), pridigar Osius iz Gradca ter številni drugi izgnanci iz Štajerske in Kranjske. Za živež in preživetje je večina skrbela sama in sicer s poučevanjem in pridiganjem v okoliških krajih. Na njihove obrede so prihajali celo iz Ljubljane in drugih krajev Štajerske, Kranjske in Koroške.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki »Stati inu obstati«