Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Franci Mulec je izdal svojo peto knjigo

( 1 Ocena ) 

Franci Mulec

Franci Mulec je izdal svoje peto literarno delo z naslovom »Sij sprave v Škofovi grabi«.

O Franciju Mulcu se je v prejšnjih letih že pisalo, o radgonskem rojaku katerega korenine otroštva segajo v rojstno vas Zbigovci pri Gornji Radgoni, sedaj živeč v Limbušu v občini Pekre pri Mariboru. In o tem, da premore obširen opus knjig; Naše korenine Zemljičev rod skozi čas (2008), v kateri opisuje življenje prednikov po očetovi strani, Graba kdo bo tebe ljubil (2011), izpovedno literarno delo resničnega pričevanja o kruti bitki za preživetju prednikov in samega sebe v grabi, ki jo ima nadvse rad in o umoru njegovega očeta, Naše ognjišče Hamlerjev rod skozi čas (2012), v tej knjigi avtor opisuje življenje prednikov po materini strani, Pelka Minka (2013) to knjigo je namenil osebi ki je z njo tesno povezan že nekaj desetletij, ker opisuje njeno življenje, katero je bilo osovraženo, odrinjeno in nezaželeno. Tokratno peto knjigo je tako kot prejšnje izdal v samozaložbi z  naslovom Sij sprave v Škofovi grabi.

Franci je takole zapisal v svojih uvodni mislih knjige: »Ob tragični izgubi svojega očeta še nisem vedel za resnične vzroke njegove smrti. Po dolgih letih pa, ko je resnica prišle na dan, sem bil ne razpotju. Ena pot je vodila k maščevanju, druga, težja pa je bila pot odpuščanja in sprave. Izbral sem drugo«.

Njegovega očeta, ki je bil v tistem času vseskozi politično aktiven so namreč leta 1958 umorili v gozdu v neposredni bližini domačije. Franci je po dolgih letih izvedel in dognal resnico, da je za tem stala UDBA. Spoznal je tudi morilca svojega očeta, kateremu je odpustil kruto dejanje in zločin, katerega je storil njegovemu očetu. V znak sprave in odpuščanja je v tej grabi , ki bi bila za vedno zaznamovana s temo osovraženja in sovraštva, skupaj z ženo Milko postavil kapelico. Kapelica Kraljice Miru je bila blagoslovljena 12. maja 2013 in od takrat v tej  »solzni grabi« prevladuje »Sij sprave v Škofovi grabi«.

Prav v tej knjigi avtor podrobno izpove poti skozi posamezna obdobja življenja v tej grabi, potek gradnje in same slovesnosti blagoslovitve kapelice z namenom, da bi se znova naučili odpuščati in živeti. Tudi kraji lahko imajo svojo dušo. Kdor ima izostren čut jo hitro zazna in se lepo počuti, če je njegova duša v harmoniji z dušo nekega kraja. Sprava in odpuščanje pa sta tisti človekovi vrednoti , ki osvobajata nevidnih spon, ki tiščijo k tlom.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Franci Mulec je izdal svojo peto knjigo