Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino

 

Norma Bale domačinom predstavila svoj ljubezenski roman Karamel

Predstavitev romana v Gornji RadgoniPo gostovanju v številnih slovenskih mestih, je znana radgonska kulturnica, kolumnistka, profesorica in pisateljica, direktorica Kultprotura, Norma Bale v Ljudski knjižnici Gornja Radgona, še domačinom predstavila svoj najnovejši roman z naslovom Karamel, ki je jeseni lani izšel pri založbi Franc-Franc. Knjigo so ob avtorici predstavili še urednik Franci Just in vodja radgonske knjižnice Katica Rauter, ki je vodila pogovor. Urednik romana Franci Just je med drugim povedal, da so roman uvrstili v elitno knjižno zbirko založbe Franc-Franc, saj je literarno estetsko vredno delo, ki ne daje le začasnih odgovorov, ampak postavlja vprašanja o naših medsebojnih odnosih, o avtentičnosti našega socialnega bivanja, o strahu pred minevanjem. Meni tudi, da roman Karamel opozarja na vprašanje ljubezni, o njenem trajanju oz. sporoča tudi to, da je kljub neuspehom v ljubezni zmeraj treba iskati in vztrajati.

Zgodba romana se dogaja v Mariboru, s katerim Radgončanko povezujejo številne vezi, v romanu pa se pisateljica med drugim žgečkljivo spopada z mariborsko družabno smetano, tematizira moško-ženske odnose, (ne) zmožnost ustvarjanja in t.i. žensko pisavo. Pripovedno dogajanje romana je motivirano z zapletenimi psihičnimi razmerji med protagonisti, ki jih pisateljica pronicljivo oblikuje v duhu sodobnih psihoanalitičnih spoznanj, v filozofsko-idejnem pogledu pa avtorica tematizira prav tako aktualna kulturno-družbena vprašanja o (ne)moči ljubezni in ustvarjalnosti, o komunikaciji v današnjem svetu, ki je vedno bolj površinska in površna, ter o odnosih, za katere se zdi, da v njih ne veljajo več nobena pravila. Posebnost in prepoznavnost avtoričinega tematiziranja teh sicer pogostih vprašanj je v tem, da ga izpelje s prefinjeno in za življenjske ter pripovedne odtenke senzibilno pisavo ter se pri tem pronicljivo poglablja v zavedne in nezavedne duševne vzgibe protagonistov romana.
Po mnenju Baletove so predvsem maščevanja nesmiselna, ker samo poglabljajo osebno bolečino: „Prava ženska vedno najde moč, si našminka ustnice z rdečo, sama sebi nazdravi s kozarcem penine in gre v življenju naprej. Življenje je vendar lepo in zunaj je sonce...", pove avtorica, o romanu pa še: Ira Monro je študentka drugega letnika slovenistike, ki se zaradi študija iz majhnega panonskega mesta preseli v štajersko prestolnico. Edinka, ki sta jo preveč zaščitniška starša le s težavo pustila iz domačega gnezda, prične okušati svobodo, ki jo ponuja samostojno bivanje. Njen vsakdan je sestavljen iz opravljanja študijskih obveznosti, druženja s 'cimro' Terezijo, ki je vpisana na teološko fakulteto zgolj zaradi študentskega statusa, in strastnega pisanja ljubezenskih kratkih zgodb in črtic. Iro neustavljivo privlači občutek prostora, ki se ji je nenadoma odprl , hkrati pa jo teži spoznanje, da je pri dvajsetih še zmerom nedolžna. Dvomi tudi, da je izbrala pravi študij. Študij jezika se ji zdi dolgočasen, toda obožuje predavanja iz literature pri profesorici Tanji Oresnik, katere ožja specialnost je sodobna slovenska literatura oz. ženska pisava. Ira spozna šarmantnega in bogatega poslovneža, 50-letnega Marka Orla, in se z njim zaplete v platonsko razmerje.

mag. Norma BaleKo jo nekega dne povabi v hotel v središču mesta na »dnevni počitek«, je Ira pripravljena z njim izgubiti nedolžnost. A Orel jo zavrne, saj ga spomni na hčerko, Irino vrstnico, ki študira v Amsterdamu. Na isti dan je v hotel najprej povabil tudi Irino profesorico, s katero je vzdrževal občasno seksualno razmerje, a je potem, ko je svoj prihod potrdila Ira, profesorici zmenek odpovedal. Tanja Oresnik, soproga vodje travmatološkega oddelka in znana predavateljica, ki je prva dala povod za njuno razmerje, je najprej želela druženje z lepim moškim zgolj zato, »da bi se ji odprla čakra za pisanje«. Od njenega prvega in edinega romana je preteklo deset let in medtem ko je kot urednica sodelovala pri projektih drugih pisateljev ali se z literaturo soočala na znanstvenem nivoju, je zanemarila lastni talent. (Ne)zmožnost umetniškega ustvarjanja je rdeča nit obeh osrednjih protagonistk, toda med njima je bistvena razlika: Ira, ki šele stopa na pot literarnega ustvarjanja, je neobremenjena, piše iz strasti in iz srca. Ko jo Orel zavrne, ljubezensko bolečino pretvori v inspiracijo in tako objavi svojo prvo kratko zgodbo. Tanja, racionalna znanstvenica, ostaja v varnem zavetju udobnega življenja in odprto ostaja vprašanje, ali je literarno ustvarjanje zgolj izgovor, da se za trenutek odmakne iz predvidljivega in dolgočasnega življenjskega vzorca, ali pa je ustvarjanje izrabila kot legitimni izgovor, da se spusti v erotično avanturo...
Čeprav se zdi, da sta osrednja literarna lika obe ženski, pa njuno nekajmesečno bivanje, ki tvori časovni okvir romana, osmišlja pravzaprav moški. V tretjem delu je namreč predstavljen fatalni Marko Orel, podjetnik, alfa samec in ljubeč soprog ter oče. A Orel, brezkompromisni poslovnež, izjemno lojalen prijatelj in družinski človek, trpi za travmo iz otroštva, zaradi katere ga preganjata občutka osamljenosti in zapuščenosti. Kot tak je seveda magnet za ženske, ki imajo »vsajen čip rešiteljic«. Orel, za katerega so ženske, razen žene in hčerke, zgolj potrošni material, prizadene tudi obe glavni protagonistki: Iro, ker si je ne vzame kot žensko, in Tanjo, ker si jo vzame zgolj na telesnem nivoju. Odnosi med protagonisti potekajo v zapletenih psihičnih mrežah, ki jih determinirajo naveličanost, brezciljnost, izpraznjenost, odsotnost moralnih vrednot, strah pred staranjem in strah pred smrtjo.

O pisateljici: Mag. Norma Bale (1972) je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru diplomirala in magistrirala iz novejše slovenske književnosti. Bila je profesorica na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, v avstrijskem prostoru je delovala kot učiteljica slovenskega jezika na osnovnih in srednjih šolah na južnem Štajerskem ter kot lektorica za slovenski jezik na Univerzi Karla in Franca v Gradcu ter na Prevajalskem inštitutu v Gradcu. Sedaj je direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni in predsednica Odbora za mednarodno sodelovanje pri Občini Gornja Radgona, poleg tega pa poučuje slovenski jezik na gimnaziji v Bad Radkersburgu. Norma Bale ni znana samo kot kolumnistka in kot profesorica slovenščine in nemščine, ki je pomembno prispevala k oživitvi slovenske skupnosti v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem in k uveljavitvi in popularizaciji slovenskega jezika med nemški prebivalstvom, temveč tudi kot literarna ustvarjalka. Literarno se je uveljavila na začetku tega tisočletja, ko je leta 2002 izšel roman Sekstant ‒ soavtorsko delo Norme Bale, Roberta Titana Felixa in Štefana Kardoša. Roman je bil leta 2003 uvrščen med pet finalistov za nagrado Kresnik. Leta 2005 je Norma Bale pripravila in izdala dvojezično slikanico Rdeči balon/Der rote Ballon, naslednje leto pa je izšla njena monodrama Halka, ki je bila kasneje tudi večkrat uprizorjena... Roman Karamel pa očitno postaja prava uspešnica!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino