Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Katica in Peter Leopold sta obhajala zlati pir

Zlata poroka LeopoldV mesecu decembru, ko je nekako največ takšnih in drugačnih praznovanj, sta poseben dogodek obeležila tudi Katica in Peter Leopold iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. V krogu domačih in prijateljev sta namreč praznovala zlato poroko, svojo 50 letno zakonsko zvestobo sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom. Prvega je v domači samostanski kleti opravil župan občine Sv. Trojica David Klobasa, njuno življenjsko zgodbo pa je predstavila Barbara Cvetko Škrlec. Ob tej priliki jima je župan čestital, ter izročil darilo in spominsko listino. Slavje je pesmijo: »Ne bodi kot drugi«, polepšala njuna vnukinja Ines Leopold.

Iz samostanske kleti v bližnjo cerkev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino

 

Norma Bale domačinom predstavila svoj ljubezenski roman Karamel

Predstavitev romana v Gornji RadgoniPo gostovanju v številnih slovenskih mestih, je znana radgonska kulturnica, kolumnistka, profesorica in pisateljica, direktorica Kultprotura, Norma Bale v Ljudski knjižnici Gornja Radgona, še domačinom predstavila svoj najnovejši roman z naslovom Karamel, ki je jeseni lani izšel pri založbi Franc-Franc. Knjigo so ob avtorici predstavili še urednik Franci Just in vodja radgonske knjižnice Katica Rauter, ki je vodila pogovor. Urednik romana Franci Just je med drugim povedal, da so roman uvrstili v elitno knjižno zbirko založbe Franc-Franc, saj je literarno estetsko vredno delo, ki ne daje le začasnih odgovorov, ampak postavlja vprašanja o naših medsebojnih odnosih, o avtentičnosti našega socialnega bivanja, o strahu pred minevanjem. Meni tudi, da roman Karamel opozarja na vprašanje ljubezni, o njenem trajanju oz. sporoča tudi to, da je kljub neuspehom v ljubezni zmeraj treba iskati in vztrajati.

Zgodba romana se dogaja v Mariboru, s katerim Radgončanko povezujejo številne vezi, v romanu pa se pisateljica med drugim žgečkljivo spopada z mariborsko družabno smetano, tematizira moško-ženske odnose, (ne) zmožnost ustvarjanja in t.i. žensko pisavo. Pripovedno dogajanje romana je motivirano z zapletenimi psihičnimi razmerji med protagonisti, ki jih pisateljica pronicljivo oblikuje v duhu sodobnih psihoanalitičnih spoznanj, v filozofsko-idejnem pogledu pa avtorica tematizira prav tako aktualna kulturno-družbena vprašanja o (ne)moči ljubezni in ustvarjalnosti, o komunikaciji v današnjem svetu, ki je vedno bolj površinska in površna, ter o odnosih, za katere se zdi, da v njih ne veljajo več nobena pravila. Posebnost in prepoznavnost avtoričinega tematiziranja teh sicer pogostih vprašanj je v tem, da ga izpelje s prefinjeno in za življenjske ter pripovedne odtenke senzibilno pisavo ter se pri tem pronicljivo poglablja v zavedne in nezavedne duševne vzgibe protagonistov romana.
Po mnenju Baletove so predvsem maščevanja nesmiselna, ker samo poglabljajo osebno bolečino: „Prava ženska vedno najde moč, si našminka ustnice z rdečo, sama sebi nazdravi s kozarcem penine in gre v življenju naprej. Življenje je vendar lepo in zunaj je sonce...", pove avtorica, o romanu pa še: Ira Monro je študentka drugega letnika slovenistike, ki se zaradi študija iz majhnega panonskega mesta preseli v štajersko prestolnico. Edinka, ki sta jo preveč zaščitniška starša le s težavo pustila iz domačega gnezda, prične okušati svobodo, ki jo ponuja samostojno bivanje. Njen vsakdan je sestavljen iz opravljanja študijskih obveznosti, druženja s 'cimro' Terezijo, ki je vpisana na teološko fakulteto zgolj zaradi študentskega statusa, in strastnega pisanja ljubezenskih kratkih zgodb in črtic. Iro neustavljivo privlači občutek prostora, ki se ji je nenadoma odprl , hkrati pa jo teži spoznanje, da je pri dvajsetih še zmerom nedolžna. Dvomi tudi, da je izbrala pravi študij. Študij jezika se ji zdi dolgočasen, toda obožuje predavanja iz literature pri profesorici Tanji Oresnik, katere ožja specialnost je sodobna slovenska literatura oz. ženska pisava. Ira spozna šarmantnega in bogatega poslovneža, 50-letnega Marka Orla, in se z njim zaplete v platonsko razmerje.

mag. Norma BaleKo jo nekega dne povabi v hotel v središču mesta na »dnevni počitek«, je Ira pripravljena z njim izgubiti nedolžnost. A Orel jo zavrne, saj ga spomni na hčerko, Irino vrstnico, ki študira v Amsterdamu. Na isti dan je v hotel najprej povabil tudi Irino profesorico, s katero je vzdrževal občasno seksualno razmerje, a je potem, ko je svoj prihod potrdila Ira, profesorici zmenek odpovedal. Tanja Oresnik, soproga vodje travmatološkega oddelka in znana predavateljica, ki je prva dala povod za njuno razmerje, je najprej želela druženje z lepim moškim zgolj zato, »da bi se ji odprla čakra za pisanje«. Od njenega prvega in edinega romana je preteklo deset let in medtem ko je kot urednica sodelovala pri projektih drugih pisateljev ali se z literaturo soočala na znanstvenem nivoju, je zanemarila lastni talent. (Ne)zmožnost umetniškega ustvarjanja je rdeča nit obeh osrednjih protagonistk, toda med njima je bistvena razlika: Ira, ki šele stopa na pot literarnega ustvarjanja, je neobremenjena, piše iz strasti in iz srca. Ko jo Orel zavrne, ljubezensko bolečino pretvori v inspiracijo in tako objavi svojo prvo kratko zgodbo. Tanja, racionalna znanstvenica, ostaja v varnem zavetju udobnega življenja in odprto ostaja vprašanje, ali je literarno ustvarjanje zgolj izgovor, da se za trenutek odmakne iz predvidljivega in dolgočasnega življenjskega vzorca, ali pa je ustvarjanje izrabila kot legitimni izgovor, da se spusti v erotično avanturo...
Čeprav se zdi, da sta osrednja literarna lika obe ženski, pa njuno nekajmesečno bivanje, ki tvori časovni okvir romana, osmišlja pravzaprav moški. V tretjem delu je namreč predstavljen fatalni Marko Orel, podjetnik, alfa samec in ljubeč soprog ter oče. A Orel, brezkompromisni poslovnež, izjemno lojalen prijatelj in družinski človek, trpi za travmo iz otroštva, zaradi katere ga preganjata občutka osamljenosti in zapuščenosti. Kot tak je seveda magnet za ženske, ki imajo »vsajen čip rešiteljic«. Orel, za katerega so ženske, razen žene in hčerke, zgolj potrošni material, prizadene tudi obe glavni protagonistki: Iro, ker si je ne vzame kot žensko, in Tanjo, ker si jo vzame zgolj na telesnem nivoju. Odnosi med protagonisti potekajo v zapletenih psihičnih mrežah, ki jih determinirajo naveličanost, brezciljnost, izpraznjenost, odsotnost moralnih vrednot, strah pred staranjem in strah pred smrtjo.

O pisateljici: Mag. Norma Bale (1972) je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru diplomirala in magistrirala iz novejše slovenske književnosti. Bila je profesorica na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, v avstrijskem prostoru je delovala kot učiteljica slovenskega jezika na osnovnih in srednjih šolah na južnem Štajerskem ter kot lektorica za slovenski jezik na Univerzi Karla in Franca v Gradcu ter na Prevajalskem inštitutu v Gradcu. Sedaj je direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni in predsednica Odbora za mednarodno sodelovanje pri Občini Gornja Radgona, poleg tega pa poučuje slovenski jezik na gimnaziji v Bad Radkersburgu. Norma Bale ni znana samo kot kolumnistka in kot profesorica slovenščine in nemščine, ki je pomembno prispevala k oživitvi slovenske skupnosti v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem in k uveljavitvi in popularizaciji slovenskega jezika med nemški prebivalstvom, temveč tudi kot literarna ustvarjalka. Literarno se je uveljavila na začetku tega tisočletja, ko je leta 2002 izšel roman Sekstant ‒ soavtorsko delo Norme Bale, Roberta Titana Felixa in Štefana Kardoša. Roman je bil leta 2003 uvrščen med pet finalistov za nagrado Kresnik. Leta 2005 je Norma Bale pripravila in izdala dvojezično slikanico Rdeči balon/Der rote Ballon, naslednje leto pa je izšla njena monodrama Halka, ki je bila kasneje tudi večkrat uprizorjena... Roman Karamel pa očitno postaja prava uspešnica!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino