Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino

 

Norma Bale domačinom predstavila svoj ljubezenski roman Karamel

Predstavitev romana v Gornji RadgoniPo gostovanju v številnih slovenskih mestih, je znana radgonska kulturnica, kolumnistka, profesorica in pisateljica, direktorica Kultprotura, Norma Bale v Ljudski knjižnici Gornja Radgona, še domačinom predstavila svoj najnovejši roman z naslovom Karamel, ki je jeseni lani izšel pri založbi Franc-Franc. Knjigo so ob avtorici predstavili še urednik Franci Just in vodja radgonske knjižnice Katica Rauter, ki je vodila pogovor. Urednik romana Franci Just je med drugim povedal, da so roman uvrstili v elitno knjižno zbirko založbe Franc-Franc, saj je literarno estetsko vredno delo, ki ne daje le začasnih odgovorov, ampak postavlja vprašanja o naših medsebojnih odnosih, o avtentičnosti našega socialnega bivanja, o strahu pred minevanjem. Meni tudi, da roman Karamel opozarja na vprašanje ljubezni, o njenem trajanju oz. sporoča tudi to, da je kljub neuspehom v ljubezni zmeraj treba iskati in vztrajati.

Zgodba romana se dogaja v Mariboru, s katerim Radgončanko povezujejo številne vezi, v romanu pa se pisateljica med drugim žgečkljivo spopada z mariborsko družabno smetano, tematizira moško-ženske odnose, (ne) zmožnost ustvarjanja in t.i. žensko pisavo. Pripovedno dogajanje romana je motivirano z zapletenimi psihičnimi razmerji med protagonisti, ki jih pisateljica pronicljivo oblikuje v duhu sodobnih psihoanalitičnih spoznanj, v filozofsko-idejnem pogledu pa avtorica tematizira prav tako aktualna kulturno-družbena vprašanja o (ne)moči ljubezni in ustvarjalnosti, o komunikaciji v današnjem svetu, ki je vedno bolj površinska in površna, ter o odnosih, za katere se zdi, da v njih ne veljajo več nobena pravila. Posebnost in prepoznavnost avtoričinega tematiziranja teh sicer pogostih vprašanj je v tem, da ga izpelje s prefinjeno in za življenjske ter pripovedne odtenke senzibilno pisavo ter se pri tem pronicljivo poglablja v zavedne in nezavedne duševne vzgibe protagonistov romana.
Po mnenju Baletove so predvsem maščevanja nesmiselna, ker samo poglabljajo osebno bolečino: „Prava ženska vedno najde moč, si našminka ustnice z rdečo, sama sebi nazdravi s kozarcem penine in gre v življenju naprej. Življenje je vendar lepo in zunaj je sonce...", pove avtorica, o romanu pa še: Ira Monro je študentka drugega letnika slovenistike, ki se zaradi študija iz majhnega panonskega mesta preseli v štajersko prestolnico. Edinka, ki sta jo preveč zaščitniška starša le s težavo pustila iz domačega gnezda, prične okušati svobodo, ki jo ponuja samostojno bivanje. Njen vsakdan je sestavljen iz opravljanja študijskih obveznosti, druženja s 'cimro' Terezijo, ki je vpisana na teološko fakulteto zgolj zaradi študentskega statusa, in strastnega pisanja ljubezenskih kratkih zgodb in črtic. Iro neustavljivo privlači občutek prostora, ki se ji je nenadoma odprl , hkrati pa jo teži spoznanje, da je pri dvajsetih še zmerom nedolžna. Dvomi tudi, da je izbrala pravi študij. Študij jezika se ji zdi dolgočasen, toda obožuje predavanja iz literature pri profesorici Tanji Oresnik, katere ožja specialnost je sodobna slovenska literatura oz. ženska pisava. Ira spozna šarmantnega in bogatega poslovneža, 50-letnega Marka Orla, in se z njim zaplete v platonsko razmerje.

mag. Norma BaleKo jo nekega dne povabi v hotel v središču mesta na »dnevni počitek«, je Ira pripravljena z njim izgubiti nedolžnost. A Orel jo zavrne, saj ga spomni na hčerko, Irino vrstnico, ki študira v Amsterdamu. Na isti dan je v hotel najprej povabil tudi Irino profesorico, s katero je vzdrževal občasno seksualno razmerje, a je potem, ko je svoj prihod potrdila Ira, profesorici zmenek odpovedal. Tanja Oresnik, soproga vodje travmatološkega oddelka in znana predavateljica, ki je prva dala povod za njuno razmerje, je najprej želela druženje z lepim moškim zgolj zato, »da bi se ji odprla čakra za pisanje«. Od njenega prvega in edinega romana je preteklo deset let in medtem ko je kot urednica sodelovala pri projektih drugih pisateljev ali se z literaturo soočala na znanstvenem nivoju, je zanemarila lastni talent. (Ne)zmožnost umetniškega ustvarjanja je rdeča nit obeh osrednjih protagonistk, toda med njima je bistvena razlika: Ira, ki šele stopa na pot literarnega ustvarjanja, je neobremenjena, piše iz strasti in iz srca. Ko jo Orel zavrne, ljubezensko bolečino pretvori v inspiracijo in tako objavi svojo prvo kratko zgodbo. Tanja, racionalna znanstvenica, ostaja v varnem zavetju udobnega življenja in odprto ostaja vprašanje, ali je literarno ustvarjanje zgolj izgovor, da se za trenutek odmakne iz predvidljivega in dolgočasnega življenjskega vzorca, ali pa je ustvarjanje izrabila kot legitimni izgovor, da se spusti v erotično avanturo...
Čeprav se zdi, da sta osrednja literarna lika obe ženski, pa njuno nekajmesečno bivanje, ki tvori časovni okvir romana, osmišlja pravzaprav moški. V tretjem delu je namreč predstavljen fatalni Marko Orel, podjetnik, alfa samec in ljubeč soprog ter oče. A Orel, brezkompromisni poslovnež, izjemno lojalen prijatelj in družinski človek, trpi za travmo iz otroštva, zaradi katere ga preganjata občutka osamljenosti in zapuščenosti. Kot tak je seveda magnet za ženske, ki imajo »vsajen čip rešiteljic«. Orel, za katerega so ženske, razen žene in hčerke, zgolj potrošni material, prizadene tudi obe glavni protagonistki: Iro, ker si je ne vzame kot žensko, in Tanjo, ker si jo vzame zgolj na telesnem nivoju. Odnosi med protagonisti potekajo v zapletenih psihičnih mrežah, ki jih determinirajo naveličanost, brezciljnost, izpraznjenost, odsotnost moralnih vrednot, strah pred staranjem in strah pred smrtjo.

O pisateljici: Mag. Norma Bale (1972) je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru diplomirala in magistrirala iz novejše slovenske književnosti. Bila je profesorica na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, v avstrijskem prostoru je delovala kot učiteljica slovenskega jezika na osnovnih in srednjih šolah na južnem Štajerskem ter kot lektorica za slovenski jezik na Univerzi Karla in Franca v Gradcu ter na Prevajalskem inštitutu v Gradcu. Sedaj je direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni in predsednica Odbora za mednarodno sodelovanje pri Občini Gornja Radgona, poleg tega pa poučuje slovenski jezik na gimnaziji v Bad Radkersburgu. Norma Bale ni znana samo kot kolumnistka in kot profesorica slovenščine in nemščine, ki je pomembno prispevala k oživitvi slovenske skupnosti v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem in k uveljavitvi in popularizaciji slovenskega jezika med nemški prebivalstvom, temveč tudi kot literarna ustvarjalka. Literarno se je uveljavila na začetku tega tisočletja, ko je leta 2002 izšel roman Sekstant ‒ soavtorsko delo Norme Bale, Roberta Titana Felixa in Štefana Kardoša. Roman je bil leta 2003 uvrščen med pet finalistov za nagrado Kresnik. Leta 2005 je Norma Bale pripravila in izdala dvojezično slikanico Rdeči balon/Der rote Ballon, naslednje leto pa je izšla njena monodrama Halka, ki je bila kasneje tudi večkrat uprizorjena... Roman Karamel pa očitno postaja prava uspešnica!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino