„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino

 

Norma Bale domačinom predstavila svoj ljubezenski roman Karamel

Predstavitev romana v Gornji RadgoniPo gostovanju v številnih slovenskih mestih, je znana radgonska kulturnica, kolumnistka, profesorica in pisateljica, direktorica Kultprotura, Norma Bale v Ljudski knjižnici Gornja Radgona, še domačinom predstavila svoj najnovejši roman z naslovom Karamel, ki je jeseni lani izšel pri založbi Franc-Franc. Knjigo so ob avtorici predstavili še urednik Franci Just in vodja radgonske knjižnice Katica Rauter, ki je vodila pogovor. Urednik romana Franci Just je med drugim povedal, da so roman uvrstili v elitno knjižno zbirko založbe Franc-Franc, saj je literarno estetsko vredno delo, ki ne daje le začasnih odgovorov, ampak postavlja vprašanja o naših medsebojnih odnosih, o avtentičnosti našega socialnega bivanja, o strahu pred minevanjem. Meni tudi, da roman Karamel opozarja na vprašanje ljubezni, o njenem trajanju oz. sporoča tudi to, da je kljub neuspehom v ljubezni zmeraj treba iskati in vztrajati.

Zgodba romana se dogaja v Mariboru, s katerim Radgončanko povezujejo številne vezi, v romanu pa se pisateljica med drugim žgečkljivo spopada z mariborsko družabno smetano, tematizira moško-ženske odnose, (ne) zmožnost ustvarjanja in t.i. žensko pisavo. Pripovedno dogajanje romana je motivirano z zapletenimi psihičnimi razmerji med protagonisti, ki jih pisateljica pronicljivo oblikuje v duhu sodobnih psihoanalitičnih spoznanj, v filozofsko-idejnem pogledu pa avtorica tematizira prav tako aktualna kulturno-družbena vprašanja o (ne)moči ljubezni in ustvarjalnosti, o komunikaciji v današnjem svetu, ki je vedno bolj površinska in površna, ter o odnosih, za katere se zdi, da v njih ne veljajo več nobena pravila. Posebnost in prepoznavnost avtoričinega tematiziranja teh sicer pogostih vprašanj je v tem, da ga izpelje s prefinjeno in za življenjske ter pripovedne odtenke senzibilno pisavo ter se pri tem pronicljivo poglablja v zavedne in nezavedne duševne vzgibe protagonistov romana.
Po mnenju Baletove so predvsem maščevanja nesmiselna, ker samo poglabljajo osebno bolečino: „Prava ženska vedno najde moč, si našminka ustnice z rdečo, sama sebi nazdravi s kozarcem penine in gre v življenju naprej. Življenje je vendar lepo in zunaj je sonce...", pove avtorica, o romanu pa še: Ira Monro je študentka drugega letnika slovenistike, ki se zaradi študija iz majhnega panonskega mesta preseli v štajersko prestolnico. Edinka, ki sta jo preveč zaščitniška starša le s težavo pustila iz domačega gnezda, prične okušati svobodo, ki jo ponuja samostojno bivanje. Njen vsakdan je sestavljen iz opravljanja študijskih obveznosti, druženja s 'cimro' Terezijo, ki je vpisana na teološko fakulteto zgolj zaradi študentskega statusa, in strastnega pisanja ljubezenskih kratkih zgodb in črtic. Iro neustavljivo privlači občutek prostora, ki se ji je nenadoma odprl , hkrati pa jo teži spoznanje, da je pri dvajsetih še zmerom nedolžna. Dvomi tudi, da je izbrala pravi študij. Študij jezika se ji zdi dolgočasen, toda obožuje predavanja iz literature pri profesorici Tanji Oresnik, katere ožja specialnost je sodobna slovenska literatura oz. ženska pisava. Ira spozna šarmantnega in bogatega poslovneža, 50-letnega Marka Orla, in se z njim zaplete v platonsko razmerje.

mag. Norma BaleKo jo nekega dne povabi v hotel v središču mesta na »dnevni počitek«, je Ira pripravljena z njim izgubiti nedolžnost. A Orel jo zavrne, saj ga spomni na hčerko, Irino vrstnico, ki študira v Amsterdamu. Na isti dan je v hotel najprej povabil tudi Irino profesorico, s katero je vzdrževal občasno seksualno razmerje, a je potem, ko je svoj prihod potrdila Ira, profesorici zmenek odpovedal. Tanja Oresnik, soproga vodje travmatološkega oddelka in znana predavateljica, ki je prva dala povod za njuno razmerje, je najprej želela druženje z lepim moškim zgolj zato, »da bi se ji odprla čakra za pisanje«. Od njenega prvega in edinega romana je preteklo deset let in medtem ko je kot urednica sodelovala pri projektih drugih pisateljev ali se z literaturo soočala na znanstvenem nivoju, je zanemarila lastni talent. (Ne)zmožnost umetniškega ustvarjanja je rdeča nit obeh osrednjih protagonistk, toda med njima je bistvena razlika: Ira, ki šele stopa na pot literarnega ustvarjanja, je neobremenjena, piše iz strasti in iz srca. Ko jo Orel zavrne, ljubezensko bolečino pretvori v inspiracijo in tako objavi svojo prvo kratko zgodbo. Tanja, racionalna znanstvenica, ostaja v varnem zavetju udobnega življenja in odprto ostaja vprašanje, ali je literarno ustvarjanje zgolj izgovor, da se za trenutek odmakne iz predvidljivega in dolgočasnega življenjskega vzorca, ali pa je ustvarjanje izrabila kot legitimni izgovor, da se spusti v erotično avanturo...
Čeprav se zdi, da sta osrednja literarna lika obe ženski, pa njuno nekajmesečno bivanje, ki tvori časovni okvir romana, osmišlja pravzaprav moški. V tretjem delu je namreč predstavljen fatalni Marko Orel, podjetnik, alfa samec in ljubeč soprog ter oče. A Orel, brezkompromisni poslovnež, izjemno lojalen prijatelj in družinski človek, trpi za travmo iz otroštva, zaradi katere ga preganjata občutka osamljenosti in zapuščenosti. Kot tak je seveda magnet za ženske, ki imajo »vsajen čip rešiteljic«. Orel, za katerega so ženske, razen žene in hčerke, zgolj potrošni material, prizadene tudi obe glavni protagonistki: Iro, ker si je ne vzame kot žensko, in Tanjo, ker si jo vzame zgolj na telesnem nivoju. Odnosi med protagonisti potekajo v zapletenih psihičnih mrežah, ki jih determinirajo naveličanost, brezciljnost, izpraznjenost, odsotnost moralnih vrednot, strah pred staranjem in strah pred smrtjo.

O pisateljici: Mag. Norma Bale (1972) je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru diplomirala in magistrirala iz novejše slovenske književnosti. Bila je profesorica na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, v avstrijskem prostoru je delovala kot učiteljica slovenskega jezika na osnovnih in srednjih šolah na južnem Štajerskem ter kot lektorica za slovenski jezik na Univerzi Karla in Franca v Gradcu ter na Prevajalskem inštitutu v Gradcu. Sedaj je direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni in predsednica Odbora za mednarodno sodelovanje pri Občini Gornja Radgona, poleg tega pa poučuje slovenski jezik na gimnaziji v Bad Radkersburgu. Norma Bale ni znana samo kot kolumnistka in kot profesorica slovenščine in nemščine, ki je pomembno prispevala k oživitvi slovenske skupnosti v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem in k uveljavitvi in popularizaciji slovenskega jezika med nemški prebivalstvom, temveč tudi kot literarna ustvarjalka. Literarno se je uveljavila na začetku tega tisočletja, ko je leta 2002 izšel roman Sekstant ‒ soavtorsko delo Norme Bale, Roberta Titana Felixa in Štefana Kardoša. Roman je bil leta 2003 uvrščen med pet finalistov za nagrado Kresnik. Leta 2005 je Norma Bale pripravila in izdala dvojezično slikanico Rdeči balon/Der rote Ballon, naslednje leto pa je izšla njena monodrama Halka, ki je bila kasneje tudi večkrat uprizorjena... Roman Karamel pa očitno postaja prava uspešnica!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Maščevanja samo poglabljajo osebno bolečino