Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega

 

Pri Svetem Juriju ob Ščavnici so se spomnili svojega znamenitega rojaka Ivana Vuka Starogorskega

Ivan Vuk StarogorskiSveti Jurij ob Ščavnici – Gotovo območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici sodi med tiste slovenske predele, ki so v svoji zgodovini dali veliko domoljubov in uglednih ljudi, svojega obdobja. Med njimi prednjačijo duhovniki, teologi, politiki, narodni buditelji, pesniki, pisatelji, akademiki: Davorin Trstenjak, Jakob Kreft, Franc Ilešič, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Edvard Vaupotič, dr. Vekoslav Grmič, Ivan Vuk Starogorski, Bratko Kreft, Viktor Vrbnjak in mnogi drugi, ki so pomembno vplivali na slovensko in jugoslovansko zgodovino, te kraje pa so umestili tudi na evropski in svetovni zgodovinski zemljevid. In na vse ter še nekatere znane osebnosti z območja današnje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na katere so mnogi prebivalci Prlekije in zlasti občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ponosni. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so s svojim delovanjem ustvarjali zgodovino svoje domovine in rojstnega kraja, in zato se jim današnji Jurijevčani z zaščito njihovega imena, skušajo oddolžiti in ohraniti njihove dosežke, ter hkrati kulturno dediščino tukajšnjega območja.

Za ohranjanje spomina na te znamenite može skrbi Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga vodi zgodovinar Franc Čuš. V društvu si prizadevajo tudi za ohranjanje kulturne dediščine, povezane s pomembnimi rojaki. Prav sedaj so sredi prizadevanj za ureditev spominske sobe dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši v Biserjanah, v proračunu občine pa so že zagotovljena finančna sredstva za prevoz dela Koroščeve dediščine - pohištva, iz Beograda, s katerim bodo sobo opremili. Enega svojih velikanov, Ivana Vuka Starogorskega, katerega 130-letnico rojstva v Sovjaku (današnjem Ženiku) so praznovali pred dvema letoma, so se spomnili tudi ob letošnjem dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom. V zeleni dvorani KUS je namreč pisatelj Miroslav Slana Miros, rojak iz Sovjaka, predstavil svojo knjigo Boljševik Starogorski, v kateri opisuje življenje in delo tega jürjovškega svetovljana. Dogodek spada v zbir številnih prireditev, organiziranih v letu 2014, katerega je Občina Sv. Jurij razglasila za »Kocbekovo leto«. Vrhunec prireditev bo slavnostna akademija 27. septembra, ob 110-letnici rojstva Velikega domačina.
Franc Čuš je ob predstavitvi knjige povedal, da datum dogodka »ni izbran naključno, saj je 9. maj tudi Dan Evrope. 9. maja 1950 je tedanji zunanji minister Francije Robert Schuman prebral tako imenovano Schumanovo deklaracijo, ki pomeni tudi začetek združene Evrope. Ta deklaracija, ta razglas, je pomenil uvod v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, torej tistih dveh surovin, ki sta potrebni za izdelovanje orožja. Njegova ideja je bila, da, če bodo evropske države skupaj imele nadzor nad proizvodnjo jekla in premoga, bodo imele tudi nadzor nad proizvodnjo orožja. To bo Evropi prineslo mir, oziroma ne bo več vojn. Deveti maj je tudi Dan zmage, torej zmage Evrope nad fašizmom in nacizmom. Ivan Vuk Starogorski pooseblja marsikaj od tega, kar je bilo povedano oz., kaj simbolizira današnji praznik. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili, da bo to res devetega maja«.
V predstavitvi, katero je vodil prav tako domačin iz Sovjaka Ivan Fras, sicer direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru, je avtor knjige, slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik Miroslav Slana s psevdonimom Miros, rojen leta 1949 v Sovjaku, nanizal veliko zanimivosti o Ivanu Vuku Starogorskem kot o »Prleku, ki je poskušal spremeniti svet« in o njegovi življenjski preobrazbi od »krščanskega ministranta do boljševika«: »Starogorski je osvit današnjega časa, družbeno ekonomskih razmer delavcev in kmetov danes, tako, kot je bil nekoč med obema vojnama in pred obema vojnama. In Starogorski ni človek ali eksponat iz naftalina minulega stoletja, njegova pisateljska in revolucionarna misel je pljusknila, je butnila, čez vso Evropo v njegovem času, pa še daleč, čez vso Ameriko, vse do Čikaga in še dlje. Da ne govorimo o delovanju po Evropski mestih in po jugoslovanskih mestih v Srbiji, Črni Gori itd. Zato je pravzaprav on evropski človek in jaz se zato prav prisrčno zahvaljujem organizatorjem, ki so se spomnili devetega maja, kot nalašč dneva za Vuka, ki je najbolj zaslužen za ta datum. To pomeni, da se pri Sv. Juriju ob Ščavnici spet prebuja tista kulturna misel, ki je bila že pred vojno in med obema vojnama značilna za Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer se je vedno kaj kulturnega dogajalo«.
O knjigi je avtor povedal, da »je epopeja, provokacija, da spoznavamo Ivana Vuka Starogorskega. Vsak stavek je sporočilo. Vsak stavek je metafora. Doživljal je tako ideološko krivico, kot borec za napredne ideje za delavstvo, za kmeta. Mučili so ga po zaporih, kjer so jih za pete obešali v Glavnjači in pustili cele dneve viseti in kurili odspodaj. Vse so delali z njim, samo breskovih koščic še niso lomili na njegovi glavi. Ampak kot prvi komunist, je bil, kar je pravzaprav mene fasciniralo, svetla, biserna točka, po kateri bi se lahko zgledovali vsi poznejši komunisti, kasnejši, pa tudi danes tisti, ki se imajo za neko kvazi levico, ki je jaz v Sloveniji, žal, tako ne vidim. To lahko povem, ker pravzaprav govorim o boljševiku, ki je na področju političnega življenja deloval med obema vojnama dokaj tvorno. Kljub temu, da je bil kar naprej po zaporih, se je vrnil, in kaj je naredil: ustanovil je kasnejšo Cankarjevo založbo, ustanovil je delavske odre, ogromno tega je opisano v knjigi. Imel je ogromno privržencev, pisal je v vsa napredna delavska, kmečka, študentska glasila, časopise, ki so bili vsaj malo levo usmerjeni, vsaj malo napredni, vsaj malo za človeka, človeški, pisal je za vse to. Njegova dela so izhajala vse do Amerike. Tam je njegova misel bila še bolj živa kot takrat pri nas«.

Predstavitve knjige o svojem očetu se je, v spremstvu domačega župana Antona Slana, udeležila tudi 91-letna hčerka Ivana Vuka Starogorskega, Jelka Vuk Novakovič, nekaj pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa pa je prebrala še ena domača pesnica Monika Čuš.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega