Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega

 

Pri Svetem Juriju ob Ščavnici so se spomnili svojega znamenitega rojaka Ivana Vuka Starogorskega

Ivan Vuk StarogorskiSveti Jurij ob Ščavnici – Gotovo območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici sodi med tiste slovenske predele, ki so v svoji zgodovini dali veliko domoljubov in uglednih ljudi, svojega obdobja. Med njimi prednjačijo duhovniki, teologi, politiki, narodni buditelji, pesniki, pisatelji, akademiki: Davorin Trstenjak, Jakob Kreft, Franc Ilešič, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Edvard Vaupotič, dr. Vekoslav Grmič, Ivan Vuk Starogorski, Bratko Kreft, Viktor Vrbnjak in mnogi drugi, ki so pomembno vplivali na slovensko in jugoslovansko zgodovino, te kraje pa so umestili tudi na evropski in svetovni zgodovinski zemljevid. In na vse ter še nekatere znane osebnosti z območja današnje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na katere so mnogi prebivalci Prlekije in zlasti občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ponosni. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so s svojim delovanjem ustvarjali zgodovino svoje domovine in rojstnega kraja, in zato se jim današnji Jurijevčani z zaščito njihovega imena, skušajo oddolžiti in ohraniti njihove dosežke, ter hkrati kulturno dediščino tukajšnjega območja.

Za ohranjanje spomina na te znamenite može skrbi Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga vodi zgodovinar Franc Čuš. V društvu si prizadevajo tudi za ohranjanje kulturne dediščine, povezane s pomembnimi rojaki. Prav sedaj so sredi prizadevanj za ureditev spominske sobe dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši v Biserjanah, v proračunu občine pa so že zagotovljena finančna sredstva za prevoz dela Koroščeve dediščine - pohištva, iz Beograda, s katerim bodo sobo opremili. Enega svojih velikanov, Ivana Vuka Starogorskega, katerega 130-letnico rojstva v Sovjaku (današnjem Ženiku) so praznovali pred dvema letoma, so se spomnili tudi ob letošnjem dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom. V zeleni dvorani KUS je namreč pisatelj Miroslav Slana Miros, rojak iz Sovjaka, predstavil svojo knjigo Boljševik Starogorski, v kateri opisuje življenje in delo tega jürjovškega svetovljana. Dogodek spada v zbir številnih prireditev, organiziranih v letu 2014, katerega je Občina Sv. Jurij razglasila za »Kocbekovo leto«. Vrhunec prireditev bo slavnostna akademija 27. septembra, ob 110-letnici rojstva Velikega domačina.
Franc Čuš je ob predstavitvi knjige povedal, da datum dogodka »ni izbran naključno, saj je 9. maj tudi Dan Evrope. 9. maja 1950 je tedanji zunanji minister Francije Robert Schuman prebral tako imenovano Schumanovo deklaracijo, ki pomeni tudi začetek združene Evrope. Ta deklaracija, ta razglas, je pomenil uvod v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, torej tistih dveh surovin, ki sta potrebni za izdelovanje orožja. Njegova ideja je bila, da, če bodo evropske države skupaj imele nadzor nad proizvodnjo jekla in premoga, bodo imele tudi nadzor nad proizvodnjo orožja. To bo Evropi prineslo mir, oziroma ne bo več vojn. Deveti maj je tudi Dan zmage, torej zmage Evrope nad fašizmom in nacizmom. Ivan Vuk Starogorski pooseblja marsikaj od tega, kar je bilo povedano oz., kaj simbolizira današnji praznik. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili, da bo to res devetega maja«.
V predstavitvi, katero je vodil prav tako domačin iz Sovjaka Ivan Fras, sicer direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru, je avtor knjige, slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik Miroslav Slana s psevdonimom Miros, rojen leta 1949 v Sovjaku, nanizal veliko zanimivosti o Ivanu Vuku Starogorskem kot o »Prleku, ki je poskušal spremeniti svet« in o njegovi življenjski preobrazbi od »krščanskega ministranta do boljševika«: »Starogorski je osvit današnjega časa, družbeno ekonomskih razmer delavcev in kmetov danes, tako, kot je bil nekoč med obema vojnama in pred obema vojnama. In Starogorski ni človek ali eksponat iz naftalina minulega stoletja, njegova pisateljska in revolucionarna misel je pljusknila, je butnila, čez vso Evropo v njegovem času, pa še daleč, čez vso Ameriko, vse do Čikaga in še dlje. Da ne govorimo o delovanju po Evropski mestih in po jugoslovanskih mestih v Srbiji, Črni Gori itd. Zato je pravzaprav on evropski človek in jaz se zato prav prisrčno zahvaljujem organizatorjem, ki so se spomnili devetega maja, kot nalašč dneva za Vuka, ki je najbolj zaslužen za ta datum. To pomeni, da se pri Sv. Juriju ob Ščavnici spet prebuja tista kulturna misel, ki je bila že pred vojno in med obema vojnama značilna za Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer se je vedno kaj kulturnega dogajalo«.
O knjigi je avtor povedal, da »je epopeja, provokacija, da spoznavamo Ivana Vuka Starogorskega. Vsak stavek je sporočilo. Vsak stavek je metafora. Doživljal je tako ideološko krivico, kot borec za napredne ideje za delavstvo, za kmeta. Mučili so ga po zaporih, kjer so jih za pete obešali v Glavnjači in pustili cele dneve viseti in kurili odspodaj. Vse so delali z njim, samo breskovih koščic še niso lomili na njegovi glavi. Ampak kot prvi komunist, je bil, kar je pravzaprav mene fasciniralo, svetla, biserna točka, po kateri bi se lahko zgledovali vsi poznejši komunisti, kasnejši, pa tudi danes tisti, ki se imajo za neko kvazi levico, ki je jaz v Sloveniji, žal, tako ne vidim. To lahko povem, ker pravzaprav govorim o boljševiku, ki je na področju političnega življenja deloval med obema vojnama dokaj tvorno. Kljub temu, da je bil kar naprej po zaporih, se je vrnil, in kaj je naredil: ustanovil je kasnejšo Cankarjevo založbo, ustanovil je delavske odre, ogromno tega je opisano v knjigi. Imel je ogromno privržencev, pisal je v vsa napredna delavska, kmečka, študentska glasila, časopise, ki so bili vsaj malo levo usmerjeni, vsaj malo napredni, vsaj malo za človeka, človeški, pisal je za vse to. Njegova dela so izhajala vse do Amerike. Tam je njegova misel bila še bolj živa kot takrat pri nas«.

Predstavitve knjige o svojem očetu se je, v spremstvu domačega župana Antona Slana, udeležila tudi 91-letna hčerka Ivana Vuka Starogorskega, Jelka Vuk Novakovič, nekaj pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa pa je prebrala še ena domača pesnica Monika Čuš.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega