Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega

 

Pri Svetem Juriju ob Ščavnici so se spomnili svojega znamenitega rojaka Ivana Vuka Starogorskega

Ivan Vuk StarogorskiSveti Jurij ob Ščavnici – Gotovo območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici sodi med tiste slovenske predele, ki so v svoji zgodovini dali veliko domoljubov in uglednih ljudi, svojega obdobja. Med njimi prednjačijo duhovniki, teologi, politiki, narodni buditelji, pesniki, pisatelji, akademiki: Davorin Trstenjak, Jakob Kreft, Franc Ilešič, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Edvard Vaupotič, dr. Vekoslav Grmič, Ivan Vuk Starogorski, Bratko Kreft, Viktor Vrbnjak in mnogi drugi, ki so pomembno vplivali na slovensko in jugoslovansko zgodovino, te kraje pa so umestili tudi na evropski in svetovni zgodovinski zemljevid. In na vse ter še nekatere znane osebnosti z območja današnje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na katere so mnogi prebivalci Prlekije in zlasti občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ponosni. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so s svojim delovanjem ustvarjali zgodovino svoje domovine in rojstnega kraja, in zato se jim današnji Jurijevčani z zaščito njihovega imena, skušajo oddolžiti in ohraniti njihove dosežke, ter hkrati kulturno dediščino tukajšnjega območja.

Za ohranjanje spomina na te znamenite može skrbi Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga vodi zgodovinar Franc Čuš. V društvu si prizadevajo tudi za ohranjanje kulturne dediščine, povezane s pomembnimi rojaki. Prav sedaj so sredi prizadevanj za ureditev spominske sobe dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši v Biserjanah, v proračunu občine pa so že zagotovljena finančna sredstva za prevoz dela Koroščeve dediščine - pohištva, iz Beograda, s katerim bodo sobo opremili. Enega svojih velikanov, Ivana Vuka Starogorskega, katerega 130-letnico rojstva v Sovjaku (današnjem Ženiku) so praznovali pred dvema letoma, so se spomnili tudi ob letošnjem dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom. V zeleni dvorani KUS je namreč pisatelj Miroslav Slana Miros, rojak iz Sovjaka, predstavil svojo knjigo Boljševik Starogorski, v kateri opisuje življenje in delo tega jürjovškega svetovljana. Dogodek spada v zbir številnih prireditev, organiziranih v letu 2014, katerega je Občina Sv. Jurij razglasila za »Kocbekovo leto«. Vrhunec prireditev bo slavnostna akademija 27. septembra, ob 110-letnici rojstva Velikega domačina.
Franc Čuš je ob predstavitvi knjige povedal, da datum dogodka »ni izbran naključno, saj je 9. maj tudi Dan Evrope. 9. maja 1950 je tedanji zunanji minister Francije Robert Schuman prebral tako imenovano Schumanovo deklaracijo, ki pomeni tudi začetek združene Evrope. Ta deklaracija, ta razglas, je pomenil uvod v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, torej tistih dveh surovin, ki sta potrebni za izdelovanje orožja. Njegova ideja je bila, da, če bodo evropske države skupaj imele nadzor nad proizvodnjo jekla in premoga, bodo imele tudi nadzor nad proizvodnjo orožja. To bo Evropi prineslo mir, oziroma ne bo več vojn. Deveti maj je tudi Dan zmage, torej zmage Evrope nad fašizmom in nacizmom. Ivan Vuk Starogorski pooseblja marsikaj od tega, kar je bilo povedano oz., kaj simbolizira današnji praznik. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili, da bo to res devetega maja«.
V predstavitvi, katero je vodil prav tako domačin iz Sovjaka Ivan Fras, sicer direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru, je avtor knjige, slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik Miroslav Slana s psevdonimom Miros, rojen leta 1949 v Sovjaku, nanizal veliko zanimivosti o Ivanu Vuku Starogorskem kot o »Prleku, ki je poskušal spremeniti svet« in o njegovi življenjski preobrazbi od »krščanskega ministranta do boljševika«: »Starogorski je osvit današnjega časa, družbeno ekonomskih razmer delavcev in kmetov danes, tako, kot je bil nekoč med obema vojnama in pred obema vojnama. In Starogorski ni človek ali eksponat iz naftalina minulega stoletja, njegova pisateljska in revolucionarna misel je pljusknila, je butnila, čez vso Evropo v njegovem času, pa še daleč, čez vso Ameriko, vse do Čikaga in še dlje. Da ne govorimo o delovanju po Evropski mestih in po jugoslovanskih mestih v Srbiji, Črni Gori itd. Zato je pravzaprav on evropski človek in jaz se zato prav prisrčno zahvaljujem organizatorjem, ki so se spomnili devetega maja, kot nalašč dneva za Vuka, ki je najbolj zaslužen za ta datum. To pomeni, da se pri Sv. Juriju ob Ščavnici spet prebuja tista kulturna misel, ki je bila že pred vojno in med obema vojnama značilna za Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer se je vedno kaj kulturnega dogajalo«.
O knjigi je avtor povedal, da »je epopeja, provokacija, da spoznavamo Ivana Vuka Starogorskega. Vsak stavek je sporočilo. Vsak stavek je metafora. Doživljal je tako ideološko krivico, kot borec za napredne ideje za delavstvo, za kmeta. Mučili so ga po zaporih, kjer so jih za pete obešali v Glavnjači in pustili cele dneve viseti in kurili odspodaj. Vse so delali z njim, samo breskovih koščic še niso lomili na njegovi glavi. Ampak kot prvi komunist, je bil, kar je pravzaprav mene fasciniralo, svetla, biserna točka, po kateri bi se lahko zgledovali vsi poznejši komunisti, kasnejši, pa tudi danes tisti, ki se imajo za neko kvazi levico, ki je jaz v Sloveniji, žal, tako ne vidim. To lahko povem, ker pravzaprav govorim o boljševiku, ki je na področju političnega življenja deloval med obema vojnama dokaj tvorno. Kljub temu, da je bil kar naprej po zaporih, se je vrnil, in kaj je naredil: ustanovil je kasnejšo Cankarjevo založbo, ustanovil je delavske odre, ogromno tega je opisano v knjigi. Imel je ogromno privržencev, pisal je v vsa napredna delavska, kmečka, študentska glasila, časopise, ki so bili vsaj malo levo usmerjeni, vsaj malo napredni, vsaj malo za človeka, človeški, pisal je za vse to. Njegova dela so izhajala vse do Amerike. Tam je njegova misel bila še bolj živa kot takrat pri nas«.

Predstavitve knjige o svojem očetu se je, v spremstvu domačega župana Antona Slana, udeležila tudi 91-letna hčerka Ivana Vuka Starogorskega, Jelka Vuk Novakovič, nekaj pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa pa je prebrala še ena domača pesnica Monika Čuš.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega