V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega

 

Pri Svetem Juriju ob Ščavnici so se spomnili svojega znamenitega rojaka Ivana Vuka Starogorskega

Ivan Vuk StarogorskiSveti Jurij ob Ščavnici – Gotovo območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici sodi med tiste slovenske predele, ki so v svoji zgodovini dali veliko domoljubov in uglednih ljudi, svojega obdobja. Med njimi prednjačijo duhovniki, teologi, politiki, narodni buditelji, pesniki, pisatelji, akademiki: Davorin Trstenjak, Jakob Kreft, Franc Ilešič, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Edvard Vaupotič, dr. Vekoslav Grmič, Ivan Vuk Starogorski, Bratko Kreft, Viktor Vrbnjak in mnogi drugi, ki so pomembno vplivali na slovensko in jugoslovansko zgodovino, te kraje pa so umestili tudi na evropski in svetovni zgodovinski zemljevid. In na vse ter še nekatere znane osebnosti z območja današnje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na katere so mnogi prebivalci Prlekije in zlasti občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ponosni. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so s svojim delovanjem ustvarjali zgodovino svoje domovine in rojstnega kraja, in zato se jim današnji Jurijevčani z zaščito njihovega imena, skušajo oddolžiti in ohraniti njihove dosežke, ter hkrati kulturno dediščino tukajšnjega območja.

Za ohranjanje spomina na te znamenite može skrbi Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga vodi zgodovinar Franc Čuš. V društvu si prizadevajo tudi za ohranjanje kulturne dediščine, povezane s pomembnimi rojaki. Prav sedaj so sredi prizadevanj za ureditev spominske sobe dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši v Biserjanah, v proračunu občine pa so že zagotovljena finančna sredstva za prevoz dela Koroščeve dediščine - pohištva, iz Beograda, s katerim bodo sobo opremili. Enega svojih velikanov, Ivana Vuka Starogorskega, katerega 130-letnico rojstva v Sovjaku (današnjem Ženiku) so praznovali pred dvema letoma, so se spomnili tudi ob letošnjem dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom. V zeleni dvorani KUS je namreč pisatelj Miroslav Slana Miros, rojak iz Sovjaka, predstavil svojo knjigo Boljševik Starogorski, v kateri opisuje življenje in delo tega jürjovškega svetovljana. Dogodek spada v zbir številnih prireditev, organiziranih v letu 2014, katerega je Občina Sv. Jurij razglasila za »Kocbekovo leto«. Vrhunec prireditev bo slavnostna akademija 27. septembra, ob 110-letnici rojstva Velikega domačina.
Franc Čuš je ob predstavitvi knjige povedal, da datum dogodka »ni izbran naključno, saj je 9. maj tudi Dan Evrope. 9. maja 1950 je tedanji zunanji minister Francije Robert Schuman prebral tako imenovano Schumanovo deklaracijo, ki pomeni tudi začetek združene Evrope. Ta deklaracija, ta razglas, je pomenil uvod v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, torej tistih dveh surovin, ki sta potrebni za izdelovanje orožja. Njegova ideja je bila, da, če bodo evropske države skupaj imele nadzor nad proizvodnjo jekla in premoga, bodo imele tudi nadzor nad proizvodnjo orožja. To bo Evropi prineslo mir, oziroma ne bo več vojn. Deveti maj je tudi Dan zmage, torej zmage Evrope nad fašizmom in nacizmom. Ivan Vuk Starogorski pooseblja marsikaj od tega, kar je bilo povedano oz., kaj simbolizira današnji praznik. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili, da bo to res devetega maja«.
V predstavitvi, katero je vodil prav tako domačin iz Sovjaka Ivan Fras, sicer direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru, je avtor knjige, slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik Miroslav Slana s psevdonimom Miros, rojen leta 1949 v Sovjaku, nanizal veliko zanimivosti o Ivanu Vuku Starogorskem kot o »Prleku, ki je poskušal spremeniti svet« in o njegovi življenjski preobrazbi od »krščanskega ministranta do boljševika«: »Starogorski je osvit današnjega časa, družbeno ekonomskih razmer delavcev in kmetov danes, tako, kot je bil nekoč med obema vojnama in pred obema vojnama. In Starogorski ni človek ali eksponat iz naftalina minulega stoletja, njegova pisateljska in revolucionarna misel je pljusknila, je butnila, čez vso Evropo v njegovem času, pa še daleč, čez vso Ameriko, vse do Čikaga in še dlje. Da ne govorimo o delovanju po Evropski mestih in po jugoslovanskih mestih v Srbiji, Črni Gori itd. Zato je pravzaprav on evropski človek in jaz se zato prav prisrčno zahvaljujem organizatorjem, ki so se spomnili devetega maja, kot nalašč dneva za Vuka, ki je najbolj zaslužen za ta datum. To pomeni, da se pri Sv. Juriju ob Ščavnici spet prebuja tista kulturna misel, ki je bila že pred vojno in med obema vojnama značilna za Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer se je vedno kaj kulturnega dogajalo«.
O knjigi je avtor povedal, da »je epopeja, provokacija, da spoznavamo Ivana Vuka Starogorskega. Vsak stavek je sporočilo. Vsak stavek je metafora. Doživljal je tako ideološko krivico, kot borec za napredne ideje za delavstvo, za kmeta. Mučili so ga po zaporih, kjer so jih za pete obešali v Glavnjači in pustili cele dneve viseti in kurili odspodaj. Vse so delali z njim, samo breskovih koščic še niso lomili na njegovi glavi. Ampak kot prvi komunist, je bil, kar je pravzaprav mene fasciniralo, svetla, biserna točka, po kateri bi se lahko zgledovali vsi poznejši komunisti, kasnejši, pa tudi danes tisti, ki se imajo za neko kvazi levico, ki je jaz v Sloveniji, žal, tako ne vidim. To lahko povem, ker pravzaprav govorim o boljševiku, ki je na področju političnega življenja deloval med obema vojnama dokaj tvorno. Kljub temu, da je bil kar naprej po zaporih, se je vrnil, in kaj je naredil: ustanovil je kasnejšo Cankarjevo založbo, ustanovil je delavske odre, ogromno tega je opisano v knjigi. Imel je ogromno privržencev, pisal je v vsa napredna delavska, kmečka, študentska glasila, časopise, ki so bili vsaj malo levo usmerjeni, vsaj malo napredni, vsaj malo za človeka, človeški, pisal je za vse to. Njegova dela so izhajala vse do Amerike. Tam je njegova misel bila še bolj živa kot takrat pri nas«.

Predstavitve knjige o svojem očetu se je, v spremstvu domačega župana Antona Slana, udeležila tudi 91-letna hčerka Ivana Vuka Starogorskega, Jelka Vuk Novakovič, nekaj pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa pa je prebrala še ena domača pesnica Monika Čuš.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Sosed Miros predstavil Boljševika Starogorskega