Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Svetem Juriju skrbijjo za kulturno dediščino

 

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici bo financirala prevoz zapuščine - pohištvo svojega znamenitega rojaka dr. Antona Korošca iz Beograda v Biserjane

Dr. Anton KorošecV Kulturnem društvu za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici skrbijo za ohranjanje bogatih zgodovinskih dejstev, predvsem pa spomina na rojake, ki so odigrali pomembno vlogo, tudi v politiki v 19. in 20. stoletju. Med njimi velja izpostaviti slovenskega politika in teologa Antona Korošca (12. maj 1872, Biserjane pri Svetem Juriju ob Ščavnici, Slovenija - 14. december 1940, Beograd, Srbija), o katerem je beseda tekla tudi na nedavni seji občinskega sveta občine Svetem Juriju ob Ščavnici. Na predlog omenjenega društva so namreč člani občinskega sveta sprejeli sklep, da bodo v občinskem proračunu zagotovili denar za prevoz dela Koroščeve zapuščine iz srbske prestolnice, obenem pa so se z družino Ketiš, ki je zdaj lastnica Koroščeve rojstne hiše v Biserjanah, že začeli pogovarjati o ureditvi spominske sobe v tej hiši. Bila bi to posebna spominska soba za politično avtoriteto 20. stoletja.

Anton Korošec je namreč pustil neizbrisen pečat v takratni politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika takrat najmočnejše slovenske politične stranke Slovenske ljudske stranke, na čelu katere je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišja politična mesta, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik takratne vlade. Dokaz veličine in pomena Antona Korošca kot politika in človeka je bil tudi njegov pogreb v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi, kar 40.000 ljudi pa je naredilo "špalir" od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan.
V Biserjanah, na njegovi rojstni hiši, je bila leta 1990 odkrita spominska plošča, v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici se po Korošcu imenuje ulica. Leta 2006 je bil na trgu Videm pred cerkvijo postavljen doprsni kip, hkrati so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog tamkajšnjega kulturnega društva in občinskega svetnika in direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa, sedaj torej želijo urediti še omenjeno spominsko sobo. „Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je zelo pomembna ureditev te spominske sobe", je dejal Fras, ki je dobil tudi podporo občinskega vodstva, ostalih svetnikov in tudi javnosti. Kljub vsemu je župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana nekoliko previden in pravi, da je „najprej treba urediti vsa pravna vprašanja, zato bo občinska uprava že pripravlja pravne podlage za sklenitev pogodbe med družino Ketiš, občino in društvom".

Občini Sveti Jurij ob Ščavnici pa se je zdaj ponudila tudi izvrstna priložnost, da postane skupaj z društvom lastnica oziroma skrbnica dela Koroščeve zapuščine. Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja, ki spadajo pod okrilje mariborske province, so nastanjene v beograjskem okrožju Zemun, kjer imajo svoje prostore. Tam so tudi miza in stoli iz orehovega lesa ter kavč in fotelj, ki so zapuščina Antona Korošca. Ker obstaja možnost, da bodo sedež šolskih sester, ki jih je v Zemunu vedno manj, ukinili, so pripravljene Koroščevo zapuščino brezplačno odstopiti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. „Zdaj je pravi trenutek, da zadevo na primeren način izpeljemo", je dejal Fras ter dodal, da je pomoč pri ureditvi transporta zapuščine iz Srbije v Slovenijo že ponudil slovenski veleposlanik v Beogradu mag. Franc But. Tako je občina Sveti Jurij ob Ščavnici v letošnjem proračunu zagotovila 2000 evrov za stroške prevoza pohištva v Slovenijo, ki ga bodo, če se bodo dokončno dogovorili o ureditvi njegove spominske sobe, postavili vanjo. Ker pa bodo, kot pravi župan Slana, pohištvo pripeljali že kmalu, ga bodo začasno namestili kje drugje.
Tudi v preteklosti so se občani občine Sveti Jurij ob Ščavnici velikokrat spomnili svojih rojakov, ki so s svojim delom pomembno vplivali na razvoj slovenskega naroda in slovenske kulture. „Na trgu Videm pri Svetem Juriju ob Ščavnici stojijo doprsni kipi, posvečeni Edvardu Kocbeku, dr. Antonu Korošcu in dr. Vekoslavu Grmiču. Na rojstnih hišah so bile odkrite spominske plošče, posvečene dr. Korošcu v Biserjanah, Viktorju Vrbnjaku v Seliščih, dr. Franu Ilešiču v Brezju, Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih, Edvardu Vaupotiču pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ob rušitvi rojstnih hiš Ivana Vuka Starogorskega na Ženiku in družine Kreft v Biserjanah sta bili spominski plošči odstranjeni. Po Kocbeku, dr. Bratku Kreftu in Korošcu so poimenovane ulice v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici," je predsednik omenjenega društva Franc Čuš izpostavil njihova prizadevanja, da se ohranja spomin na pomembne rojake. Čuš je skupaj s številnimi somišljeniki občinskemu vodstvu podal predlog, da se v Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah uredi spominska soba.

„Na žalost ugotavljamo, da zob časa ni prizanesel ne spominu na znane rojake ne njihovim domačijam. Z ureditvijo spominske sobe, posvečene dr. Antonu Korošcu, bomo ohranili spomin na najpomembnejšo politično avtoriteto prve polovice 20. stoletja, hkrati pa bomo prispevali k ohranitvi kulturne dediščine naše občine", je dodal Čuš, ki je kljub vsemu optimist.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Svetem Juriju skrbijjo za kulturno dediščino