Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Svetem Juriju skrbijjo za kulturno dediščino

 

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici bo financirala prevoz zapuščine - pohištvo svojega znamenitega rojaka dr. Antona Korošca iz Beograda v Biserjane

Dr. Anton KorošecV Kulturnem društvu za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici skrbijo za ohranjanje bogatih zgodovinskih dejstev, predvsem pa spomina na rojake, ki so odigrali pomembno vlogo, tudi v politiki v 19. in 20. stoletju. Med njimi velja izpostaviti slovenskega politika in teologa Antona Korošca (12. maj 1872, Biserjane pri Svetem Juriju ob Ščavnici, Slovenija - 14. december 1940, Beograd, Srbija), o katerem je beseda tekla tudi na nedavni seji občinskega sveta občine Svetem Juriju ob Ščavnici. Na predlog omenjenega društva so namreč člani občinskega sveta sprejeli sklep, da bodo v občinskem proračunu zagotovili denar za prevoz dela Koroščeve zapuščine iz srbske prestolnice, obenem pa so se z družino Ketiš, ki je zdaj lastnica Koroščeve rojstne hiše v Biserjanah, že začeli pogovarjati o ureditvi spominske sobe v tej hiši. Bila bi to posebna spominska soba za politično avtoriteto 20. stoletja.

Anton Korošec je namreč pustil neizbrisen pečat v takratni politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika takrat najmočnejše slovenske politične stranke Slovenske ljudske stranke, na čelu katere je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišja politična mesta, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik takratne vlade. Dokaz veličine in pomena Antona Korošca kot politika in človeka je bil tudi njegov pogreb v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi, kar 40.000 ljudi pa je naredilo "špalir" od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan.
V Biserjanah, na njegovi rojstni hiši, je bila leta 1990 odkrita spominska plošča, v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici se po Korošcu imenuje ulica. Leta 2006 je bil na trgu Videm pred cerkvijo postavljen doprsni kip, hkrati so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog tamkajšnjega kulturnega društva in občinskega svetnika in direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa, sedaj torej želijo urediti še omenjeno spominsko sobo. „Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je zelo pomembna ureditev te spominske sobe", je dejal Fras, ki je dobil tudi podporo občinskega vodstva, ostalih svetnikov in tudi javnosti. Kljub vsemu je župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana nekoliko previden in pravi, da je „najprej treba urediti vsa pravna vprašanja, zato bo občinska uprava že pripravlja pravne podlage za sklenitev pogodbe med družino Ketiš, občino in društvom".

Občini Sveti Jurij ob Ščavnici pa se je zdaj ponudila tudi izvrstna priložnost, da postane skupaj z društvom lastnica oziroma skrbnica dela Koroščeve zapuščine. Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja, ki spadajo pod okrilje mariborske province, so nastanjene v beograjskem okrožju Zemun, kjer imajo svoje prostore. Tam so tudi miza in stoli iz orehovega lesa ter kavč in fotelj, ki so zapuščina Antona Korošca. Ker obstaja možnost, da bodo sedež šolskih sester, ki jih je v Zemunu vedno manj, ukinili, so pripravljene Koroščevo zapuščino brezplačno odstopiti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. „Zdaj je pravi trenutek, da zadevo na primeren način izpeljemo", je dejal Fras ter dodal, da je pomoč pri ureditvi transporta zapuščine iz Srbije v Slovenijo že ponudil slovenski veleposlanik v Beogradu mag. Franc But. Tako je občina Sveti Jurij ob Ščavnici v letošnjem proračunu zagotovila 2000 evrov za stroške prevoza pohištva v Slovenijo, ki ga bodo, če se bodo dokončno dogovorili o ureditvi njegove spominske sobe, postavili vanjo. Ker pa bodo, kot pravi župan Slana, pohištvo pripeljali že kmalu, ga bodo začasno namestili kje drugje.
Tudi v preteklosti so se občani občine Sveti Jurij ob Ščavnici velikokrat spomnili svojih rojakov, ki so s svojim delom pomembno vplivali na razvoj slovenskega naroda in slovenske kulture. „Na trgu Videm pri Svetem Juriju ob Ščavnici stojijo doprsni kipi, posvečeni Edvardu Kocbeku, dr. Antonu Korošcu in dr. Vekoslavu Grmiču. Na rojstnih hišah so bile odkrite spominske plošče, posvečene dr. Korošcu v Biserjanah, Viktorju Vrbnjaku v Seliščih, dr. Franu Ilešiču v Brezju, Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih, Edvardu Vaupotiču pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ob rušitvi rojstnih hiš Ivana Vuka Starogorskega na Ženiku in družine Kreft v Biserjanah sta bili spominski plošči odstranjeni. Po Kocbeku, dr. Bratku Kreftu in Korošcu so poimenovane ulice v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici," je predsednik omenjenega društva Franc Čuš izpostavil njihova prizadevanja, da se ohranja spomin na pomembne rojake. Čuš je skupaj s številnimi somišljeniki občinskemu vodstvu podal predlog, da se v Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah uredi spominska soba.

„Na žalost ugotavljamo, da zob časa ni prizanesel ne spominu na znane rojake ne njihovim domačijam. Z ureditvijo spominske sobe, posvečene dr. Antonu Korošcu, bomo ohranili spomin na najpomembnejšo politično avtoriteto prve polovice 20. stoletja, hkrati pa bomo prispevali k ohranitvi kulturne dediščine naše občine", je dodal Čuš, ki je kljub vsemu optimist.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Svetem Juriju skrbijjo za kulturno dediščino