Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Svetem Juriju skrbijjo za kulturno dediščino

 

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici bo financirala prevoz zapuščine - pohištvo svojega znamenitega rojaka dr. Antona Korošca iz Beograda v Biserjane

Dr. Anton KorošecV Kulturnem društvu za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici skrbijo za ohranjanje bogatih zgodovinskih dejstev, predvsem pa spomina na rojake, ki so odigrali pomembno vlogo, tudi v politiki v 19. in 20. stoletju. Med njimi velja izpostaviti slovenskega politika in teologa Antona Korošca (12. maj 1872, Biserjane pri Svetem Juriju ob Ščavnici, Slovenija - 14. december 1940, Beograd, Srbija), o katerem je beseda tekla tudi na nedavni seji občinskega sveta občine Svetem Juriju ob Ščavnici. Na predlog omenjenega društva so namreč člani občinskega sveta sprejeli sklep, da bodo v občinskem proračunu zagotovili denar za prevoz dela Koroščeve zapuščine iz srbske prestolnice, obenem pa so se z družino Ketiš, ki je zdaj lastnica Koroščeve rojstne hiše v Biserjanah, že začeli pogovarjati o ureditvi spominske sobe v tej hiši. Bila bi to posebna spominska soba za politično avtoriteto 20. stoletja.

Anton Korošec je namreč pustil neizbrisen pečat v takratni politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika takrat najmočnejše slovenske politične stranke Slovenske ljudske stranke, na čelu katere je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišja politična mesta, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik takratne vlade. Dokaz veličine in pomena Antona Korošca kot politika in človeka je bil tudi njegov pogreb v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi, kar 40.000 ljudi pa je naredilo "špalir" od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan.
V Biserjanah, na njegovi rojstni hiši, je bila leta 1990 odkrita spominska plošča, v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici se po Korošcu imenuje ulica. Leta 2006 je bil na trgu Videm pred cerkvijo postavljen doprsni kip, hkrati so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog tamkajšnjega kulturnega društva in občinskega svetnika in direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa, sedaj torej želijo urediti še omenjeno spominsko sobo. „Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je zelo pomembna ureditev te spominske sobe", je dejal Fras, ki je dobil tudi podporo občinskega vodstva, ostalih svetnikov in tudi javnosti. Kljub vsemu je župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana nekoliko previden in pravi, da je „najprej treba urediti vsa pravna vprašanja, zato bo občinska uprava že pripravlja pravne podlage za sklenitev pogodbe med družino Ketiš, občino in društvom".

Občini Sveti Jurij ob Ščavnici pa se je zdaj ponudila tudi izvrstna priložnost, da postane skupaj z društvom lastnica oziroma skrbnica dela Koroščeve zapuščine. Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja, ki spadajo pod okrilje mariborske province, so nastanjene v beograjskem okrožju Zemun, kjer imajo svoje prostore. Tam so tudi miza in stoli iz orehovega lesa ter kavč in fotelj, ki so zapuščina Antona Korošca. Ker obstaja možnost, da bodo sedež šolskih sester, ki jih je v Zemunu vedno manj, ukinili, so pripravljene Koroščevo zapuščino brezplačno odstopiti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. „Zdaj je pravi trenutek, da zadevo na primeren način izpeljemo", je dejal Fras ter dodal, da je pomoč pri ureditvi transporta zapuščine iz Srbije v Slovenijo že ponudil slovenski veleposlanik v Beogradu mag. Franc But. Tako je občina Sveti Jurij ob Ščavnici v letošnjem proračunu zagotovila 2000 evrov za stroške prevoza pohištva v Slovenijo, ki ga bodo, če se bodo dokončno dogovorili o ureditvi njegove spominske sobe, postavili vanjo. Ker pa bodo, kot pravi župan Slana, pohištvo pripeljali že kmalu, ga bodo začasno namestili kje drugje.
Tudi v preteklosti so se občani občine Sveti Jurij ob Ščavnici velikokrat spomnili svojih rojakov, ki so s svojim delom pomembno vplivali na razvoj slovenskega naroda in slovenske kulture. „Na trgu Videm pri Svetem Juriju ob Ščavnici stojijo doprsni kipi, posvečeni Edvardu Kocbeku, dr. Antonu Korošcu in dr. Vekoslavu Grmiču. Na rojstnih hišah so bile odkrite spominske plošče, posvečene dr. Korošcu v Biserjanah, Viktorju Vrbnjaku v Seliščih, dr. Franu Ilešiču v Brezju, Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih, Edvardu Vaupotiču pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ob rušitvi rojstnih hiš Ivana Vuka Starogorskega na Ženiku in družine Kreft v Biserjanah sta bili spominski plošči odstranjeni. Po Kocbeku, dr. Bratku Kreftu in Korošcu so poimenovane ulice v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici," je predsednik omenjenega društva Franc Čuš izpostavil njihova prizadevanja, da se ohranja spomin na pomembne rojake. Čuš je skupaj s številnimi somišljeniki občinskemu vodstvu podal predlog, da se v Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah uredi spominska soba.

„Na žalost ugotavljamo, da zob časa ni prizanesel ne spominu na znane rojake ne njihovim domačijam. Z ureditvijo spominske sobe, posvečene dr. Antonu Korošcu, bomo ohranili spomin na najpomembnejšo politično avtoriteto prve polovice 20. stoletja, hkrati pa bomo prispevali k ohranitvi kulturne dediščine naše občine", je dodal Čuš, ki je kljub vsemu optimist.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Svetem Juriju skrbijjo za kulturno dediščino