V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.Domačini so ponosni na preteklost Radgone in okolice!
V Gornji Radgoni so odprli prenovljeni kulturnozgodovinski spomenik Špital
Letošnji Dan državnosti bo še posebej ostal zapisan v zgodovino prebivalcev Gornje Radgone in okolice, ter tudi širšega območja Pomurja in Slovenskih Goric. S posebno slovesnostjo so namreč na predvečer praznika, v Gornji Radgoni odprli prenovljeni kulturnozgodovinski spomenik Špital, torej zgradbo, ki bo poslej v pravem pomenu besede služila muzejskim zbirkam in razstavam. Ob uradnem odprtju Špitala, so odprli tudi stalno razstavo „Radgonski mostovi", ki jo je postavil Pomurski muzej Murska Sobota, vodenje po razstavi pa izvaja višja kustosinja Jelka Pšajd.
Prvi projekt celovite prenove stavbe starega špitala v Gornji Radgoni in njegove okolice se je začel leta 2004. Sklepni del, ki je obsegal dokončanje prenove in postavitev stalne muzejske razstave s programom za javnost, pa je stekel leta 2011. Financiran je bil z denarjem Evropskega sklada za regionalni razvoj, države in občine Gornja Radgona. Prenovljeni kulturno-zgodovinski spomenik je zdaj z muzejsko in širšo javno vsebino smiselno umeščen v ožje spominsko območje tega dela mesta. Po najnovejši prenovi kaže hiša podobo meščanske stavbe s konca 17. stoletja. Izhodišče konservatorskega programa, ki ga je leta 2003 izdelala konservatorka mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Neva Sulič Urek, je bila podoba stavbe iz leta 1764, ko sta bila zaradi novega stopnišča, vež in dveh obokanih dvoran dorečena tloris in višina tal.
Objekt je bil leta 2004 v slabem gradbenem stanju in z uničenimi vsemi pomembnimi detajli stavbnega pohištva. Najbolj zahteven poseg je predstavljala prenova močno dotrajane strešne konstrukcije. Porušeni so bili sekundarno arkadno stopnišče in oporniki, dograjeni v 19. stoletju. S prenovo je bila stavbi povrnjena njena renesančna in baročna pričevalnost, obenem pa je bila usposobljena za sodobno rabo. V projektu, ki je bil zaključen leta 2013 so potekala finalna dela na statični prenovi in na podstrešju. Pod vodstvom omenjene konservatorke Neve Sulič Urek je gradbena dela izvajalo Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., Spodnja Ščavnica.
Še pred uradnim odprtjem Špitala so: župan Občine Gornja Radgona, Anton Kampuš; direktorica Pomurskega muzeja, Metka Fujs, in direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, mag. Norma Bale, podpisali tripartitno pogodbo o uporabi oz. upravljanju tega zgodovinskega objekta, ki gotovo veliko pomeni tudi za turizem radgonske občine in tudi Pomurja. Ob tej priložnosti je župan Kampuš dejal, da je dogodek za Radgončane dejansko zgodovinski dan, saj je mesto dobilo posebej posvečeni in zgodovinski prostor. Enako tudi Fujsova, ki je dodala, kako bo muzej gostil številne razstave, kjer bo prikazano mnogo tega za kar smo na naše prednike lahko zelo ponosni. „Poleg gradu je Špital gotovo najpomembnejši kulturno zgodovinski spomenik Gornje Radgone iz srednjega veka", je dejala Metka Fujs, direktorica Kultproturja, ki bo upravljal s Špitalom, mag. Norma Bale pa dodaja: "To je nov, lep del turistične ponudbe občine Gornja Radgona. Špital ni obnovljen šalabajzersko, temveč zelo strokovno. To je izjemen kulturno zgodovinski spomenik na katerega smo lahko dejansko vsi ponosni".
MUZEJSKA ZBIRKA ŠPITAL
Zbirka je bila oblikovana iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone. Dodano jim je bilo arheološko gradivo, ki ga je z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na grajskem hribu pridobil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, ter gradivo, ki ga je z načrtnim raziskovanjem zbral muzej. V zbirki so arheološki, etnološki, umetniški in drugi kulturno-zgodovinski predmeti, dokumenti in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja ali se kakorkoli navezujejo na njihovo zgodovino in zgodovino ljudi, ki so ga naseljevali od prazgodovine do danes. Zbirka je del stalne zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.
STALNA RAZSTAVA RADGONSKI MOSTOVI
Kot rečeno, omenjeno stalo razstavo je postavil Pomurski muzej Murska Sobota in je oblikovana na gradivu iz stalne zbirke muzeja, ki izhaja iz tega območja Štajerske. Razstavo sestavljajo naslednje vsebine: Najstarejši urbani del mesta in špital v Radgoni; Stalna likovna zbirka; Most; Geologija in narava; Poselitev prostora; Srednji vek; Mesto in meščani; Konfesionalna podoba; Čarovniški procesi; Ljudsko verovanje; Vinogradništvo; Bivalni prostor; Življenjski ciklus; Od prevrata do prevrata; Kje in kdo smo; Slovenski narodni preporod; Gospodarstvo; Veter sprememb; Prehodi: pretekli/prihodnji- enaki/drugačni.
Zakaj Radgonski mostovi?
Zgodba o Gornji Radgoni in njeni ožji okolici je bila vedno tudi zgodba o mostu. Ne le mostu čez reko, ki je povezoval starodavno mesto Radgona s predmestjem na Grisu in grajskim hribom ter sedežem območja Gornja Radgona. Ne le o mostu, ki danes povezuje dve mesti in dve državi – kot široko odprt prostor druženja in dialoga. Radgonski mostovi so mostovi iz najstarejšega obdobja tega prostora, ki se izpričuje v prazgodovinskih in zgodnjesrednjeveških ostalinah na grajskem hribu ali v halštatskih in antičnih grobiščih v njegovem zaledju. To so mostovi rodbinske in politične zgodovine zaledja cvetočega srednjeveškega mesta na otoku reke Mure, okoliških gradov in vinorodnih gričev; mostovi med mestnim in primestnim prebivalstvom, mostovi med lastniki vinogradov in viničarji ter bogate tradicije pridelovanja vin in šampanjca; mostovi, ki nas vodijo skozi politične, gospodarske in človeške zlome ter razcvete. Radgonski mostovi so mostovi med cerkveno zgodovino in ljudskim verovanjem, mostovi človekovega življenja; mostovi do bogate duhovne in kulturne zgodovine, ki so jo zaznamovali v širšem svetu prepoznani in priznani posamezniki. Radgonski mostovi so mostovi med dvema etničnima in jezikovnima skupinama, ki od časov naselitve živita v tem prostoru. Med Slovenci in Nemci, ki so v narodnem prebujanju, v grozljivih vojnah in maščevanju znali med seboj zrušiti vse mostove, a jih tudi graditi in vzdrževati. Mostovi med sedanjostjo in preteklostjo se v muzeju izpričujejo kot mostovi med muzami in mojstri. Muzeji so tisti kraji, kjer se mojstrom ni bati, da njihove mojstrovine ne bi ostale del večnosti, kamor sodijo. V muzejih je zgodovinski spomin v dobrih rokah – in z njim tudi naša preteklost.
ODPRTI DEPO
Izjemno podstrešje radgonskega špitala je po sanaciji zelo dobro prezentirano in kaže vrsto pomembnih gradbenih elementov ter s tem stavbno zgodovino objekta. Obiskovalcem so želeli omogočiti ogled podstrešja in vanj vključiti tudi del muzejske vsebine. Na podstrešju, ki so ga spremenili v odprti muzejski depo si je možno ogledati tisti del muzejske zbirke, ki ni razstavljen na stalni razstavi, ker vsebinsko ni mogel biti vključen ali pa je manj kvaliteten. Vendar je to muzejsko gradivo, ki v celoti izhaja iz zahodnega štajerskega dela Pomurja in dopolnjuje vedenje o kulturni – predvsem etnološki - podobi tega prostora.
Avtorji in sodelavci, vodja projekta: Metka Fujs; Avtorice razstave: Metka Fujs, Jelka Pšajd, Irena Šavel; Avtor sklopa o geološki podobi: dr. Tomaž Verbič; Avtor likovne razstave: dr. Janez Balažic; Pisca dodatnih besedil: dr. Branko Kerman, mag. Franc Kuzmič; Oblikovanje: Evita Lukež; Restavriranje in konserviranje: Albin Kovačič, Boris Orešnik, Katja Sukič; Strokovni sodelavci: Tamara Andrejek, Dejan Rijavec, Jožef Varga, Tomislav Vrečič..., ter vrsta zunanjih sodelavcev in izvajalcev ter podjetja, institucije, društva, posamezniki, ki so darovali ali posodili predmete, dokumentarno gradivo ali posredovali informacije.
Muzejska zbirka je oblikovana iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone. Dodano jim je arheološko gradivo, ki ga je z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na grajskem hribu pridobil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ter gradivo, ki ga je z načrtnim raziskovanjem zbral muzej. V zbirki so arheološki, etnološki, umetniški in drugi kulturno-zgodovinski predmeti, dokumenti in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja ali se kakorkoli navezujejo na njihovo zgodovino in zgodovino ljudi, ki so ga naseljevali od prazgodovine do danes. Zbirka je del stalne zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Špital je ime za bolnišnico oziroma sirotišnico. Ustanavljanje špitalov v začetku srednjega veka se pripisuje cerkvenim fevdalcem in samostanom. Nastajali so ob mestnih vratih ali celo zunaj mestnega obzidja. Zavetje so tu našli tujci, reveži, bolni, siromašni ter starci in invalidi. Žal pa invalidom ni omogočen ogled razstav v Špitalu, a kot obljubljajo odgovorni, bodo storili vse, da bi se ta pomanjkljivost odpravila, čeprav je jasno, da bo to težko, kajti gre za staro stavbo, kjer je težko umeščati kaj novega...
