Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Domačini so ponosni na preteklost Radgone in okolice!

 

V Gornji Radgoni so odprli prenovljeni kulturnozgodovinski spomenik Špital

Špital Gornja RadgonaLetošnji Dan državnosti bo še posebej ostal zapisan v zgodovino prebivalcev Gornje Radgone in okolice, ter tudi širšega območja Pomurja in Slovenskih Goric. S posebno slovesnostjo so namreč na predvečer praznika, v Gornji Radgoni odprli prenovljeni kulturnozgodovinski spomenik Špital, torej zgradbo, ki bo poslej v pravem pomenu besede služila muzejskim zbirkam in razstavam. Ob uradnem odprtju Špitala, so odprli tudi stalno razstavo „Radgonski mostovi", ki jo je postavil Pomurski muzej Murska Sobota, vodenje po razstavi pa izvaja višja kustosinja Jelka Pšajd.

Prvi projekt celovite prenove stavbe starega špitala v Gornji Radgoni in njegove okolice se je začel leta 2004. Sklepni del, ki je obsegal dokončanje prenove in postavitev stalne muzejske razstave s programom za javnost, pa je stekel leta 2011. Financiran je bil z denarjem Evropskega sklada za regionalni razvoj, države in občine Gornja Radgona. Prenovljeni kulturno-zgodovinski spomenik je zdaj z muzejsko in širšo javno vsebino smiselno umeščen v ožje spominsko območje tega dela mesta. Po najnovejši prenovi kaže hiša podobo meščanske stavbe s konca 17. stoletja. Izhodišče konservatorskega programa, ki ga je leta 2003 izdelala konservatorka mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Neva Sulič Urek, je bila podoba stavbe iz leta 1764, ko sta bila zaradi novega stopnišča, vež in dveh obokanih dvoran dorečena tloris in višina tal.
Objekt je bil leta 2004 v slabem gradbenem stanju in z uničenimi vsemi pomembnimi detajli stavbnega pohištva. Najbolj zahteven poseg je predstavljala prenova močno dotrajane strešne konstrukcije. Porušeni so bili sekundarno arkadno stopnišče in oporniki, dograjeni v 19. stoletju. S prenovo je bila stavbi povrnjena njena renesančna in baročna pričevalnost, obenem pa je bila usposobljena za sodobno rabo. V projektu, ki je bil zaključen leta 2013 so potekala finalna dela na statični prenovi in na podstrešju. Pod vodstvom omenjene konservatorke Neve Sulič Urek je gradbena dela izvajalo Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., Spodnja Ščavnica.
Še pred uradnim odprtjem Špitala so: župan Občine Gornja Radgona, Anton Kampuš; direktorica Pomurskega muzeja, Metka Fujs, in direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, mag. Norma Bale, podpisali tripartitno pogodbo o uporabi oz. upravljanju tega zgodovinskega objekta, ki gotovo veliko pomeni tudi za turizem radgonske občine in tudi Pomurja. Ob tej priložnosti je župan Kampuš dejal, da je dogodek za Radgončane dejansko zgodovinski dan, saj je mesto dobilo posebej posvečeni in zgodovinski prostor. Enako tudi Fujsova, ki je dodala, kako bo muzej gostil številne razstave, kjer bo prikazano mnogo tega za kar smo na naše prednike lahko zelo ponosni. „Poleg gradu je Špital gotovo najpomembnejši kulturno zgodovinski spomenik Gornje Radgone iz srednjega veka", je dejala Metka Fujs, direktorica Kultproturja, ki bo upravljal s Špitalom, mag. Norma Bale pa dodaja: "To je nov, lep del turistične ponudbe občine Gornja Radgona. Špital ni obnovljen šalabajzersko, temveč zelo strokovno. To je izjemen kulturno zgodovinski spomenik na katerega smo lahko dejansko vsi ponosni".

MUZEJSKA ZBIRKA ŠPITAL
Zbirka je bila oblikovana iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone. Dodano jim je bilo arheološko gradivo, ki ga je z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na grajskem hribu pridobil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, ter gradivo, ki ga je z načrtnim raziskovanjem zbral muzej. V zbirki so arheološki, etnološki, umetniški in drugi kulturno-zgodovinski predmeti, dokumenti in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja ali se kakorkoli navezujejo na njihovo zgodovino in zgodovino ljudi, ki so ga naseljevali od prazgodovine do danes. Zbirka je del stalne zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.

STALNA RAZSTAVA RADGONSKI MOSTOVI
Kot rečeno, omenjeno stalo razstavo je postavil Pomurski muzej Murska Sobota in je oblikovana na gradivu iz stalne zbirke muzeja, ki izhaja iz tega območja Štajerske. Razstavo sestavljajo naslednje vsebine: Najstarejši urbani del mesta in špital v Radgoni; Stalna likovna zbirka; Most; Geologija in narava; Poselitev prostora; Srednji vek; Mesto in meščani; Konfesionalna podoba; Čarovniški procesi; Ljudsko verovanje; Vinogradništvo; Bivalni prostor; Življenjski ciklus; Od prevrata do prevrata; Kje in kdo smo; Slovenski narodni preporod; Gospodarstvo; Veter sprememb; Prehodi: pretekli/prihodnji- enaki/drugačni.

Zakaj Radgonski mostovi?
Zgodba o Gornji Radgoni in njeni ožji okolici je bila vedno tudi zgodba o mostu. Ne le mostu čez reko, ki je povezoval starodavno mesto Radgona s predmestjem na Grisu in grajskim hribom ter sedežem območja Gornja Radgona. Ne le o mostu, ki danes povezuje dve mesti in dve državi – kot široko odprt prostor druženja in dialoga. Radgonski mostovi so mostovi iz najstarejšega obdobja tega prostora, ki se izpričuje v prazgodovinskih in zgodnjesrednjeveških ostalinah na grajskem hribu ali v halštatskih in antičnih grobiščih v njegovem zaledju. To so mostovi rodbinske in politične zgodovine zaledja cvetočega srednjeveškega mesta na otoku reke Mure, okoliških gradov in vinorodnih gričev; mostovi med mestnim in primestnim prebivalstvom, mostovi med lastniki vinogradov in viničarji ter bogate tradicije pridelovanja vin in šampanjca; mostovi, ki nas vodijo skozi politične, gospodarske in človeške zlome ter razcvete. Radgonski mostovi so mostovi med cerkveno zgodovino in ljudskim verovanjem, mostovi človekovega življenja; mostovi do bogate duhovne in kulturne zgodovine, ki so jo zaznamovali v širšem svetu prepoznani in priznani posamezniki. Radgonski mostovi so mostovi med dvema etničnima in jezikovnima skupinama, ki od časov naselitve živita v tem prostoru. Med Slovenci in Nemci, ki so v narodnem prebujanju, v grozljivih vojnah in maščevanju znali med seboj zrušiti vse mostove, a jih tudi graditi in vzdrževati. Mostovi med sedanjostjo in preteklostjo se v muzeju izpričujejo kot mostovi med muzami in mojstri. Muzeji so tisti kraji, kjer se mojstrom ni bati, da njihove mojstrovine ne bi ostale del večnosti, kamor sodijo. V muzejih je zgodovinski spomin v dobrih rokah – in z njim tudi naša preteklost.

ODPRTI DEPO
Izjemno podstrešje radgonskega špitala je po sanaciji zelo dobro prezentirano in kaže vrsto pomembnih gradbenih elementov ter s tem stavbno zgodovino objekta. Obiskovalcem so želeli omogočiti ogled podstrešja in vanj vključiti tudi del muzejske vsebine. Na podstrešju, ki so ga spremenili v odprti muzejski depo si je možno ogledati tisti del muzejske zbirke, ki ni razstavljen na stalni razstavi, ker vsebinsko ni mogel biti vključen ali pa je manj kvaliteten. Vendar je to muzejsko gradivo, ki v celoti izhaja iz zahodnega štajerskega dela Pomurja in dopolnjuje vedenje o kulturni – predvsem etnološki - podobi tega prostora.
Avtorji in sodelavci, vodja projekta: Metka Fujs; Avtorice razstave: Metka Fujs, Jelka Pšajd, Irena Šavel; Avtor sklopa o geološki podobi: dr. Tomaž Verbič; Avtor likovne razstave: dr. Janez Balažic; Pisca dodatnih besedil: dr. Branko Kerman, mag. Franc Kuzmič; Oblikovanje: Evita Lukež; Restavriranje in konserviranje: Albin Kovačič, Boris Orešnik, Katja Sukič; Strokovni sodelavci: Tamara Andrejek, Dejan Rijavec, Jožef Varga, Tomislav Vrečič..., ter vrsta zunanjih sodelavcev in izvajalcev ter podjetja, institucije, društva, posamezniki, ki so darovali ali posodili predmete, dokumentarno gradivo ali posredovali informacije.
Muzejska zbirka je oblikovana iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone. Dodano jim je arheološko gradivo, ki ga je z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na grajskem hribu pridobil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ter gradivo, ki ga je z načrtnim raziskovanjem zbral muzej. V zbirki so arheološki, etnološki, umetniški in drugi kulturno-zgodovinski predmeti, dokumenti in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja ali se kakorkoli navezujejo na njihovo zgodovino in zgodovino ljudi, ki so ga naseljevali od prazgodovine do danes. Zbirka je del stalne zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Špital je ime za bolnišnico oziroma sirotišnico. Ustanavljanje špitalov v začetku srednjega veka se pripisuje cerkvenim fevdalcem in samostanom. Nastajali so ob mestnih vratih ali celo zunaj mestnega obzidja. Zavetje so tu našli tujci, reveži, bolni, siromašni ter starci in invalidi. Žal pa invalidom ni omogočen ogled razstav v Špitalu, a kot obljubljajo odgovorni, bodo storili vse, da bi se ta pomanjkljivost odpravila, čeprav je jasno, da bo to težko, kajti gre za staro stavbo, kjer je težko umeščati kaj novega...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Domačini so ponosni na preteklost Radgone in okolice!