Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Domačini so ponosni na preteklost Radgone in okolice!

 

V Gornji Radgoni so odprli prenovljeni kulturnozgodovinski spomenik Špital

Špital Gornja RadgonaLetošnji Dan državnosti bo še posebej ostal zapisan v zgodovino prebivalcev Gornje Radgone in okolice, ter tudi širšega območja Pomurja in Slovenskih Goric. S posebno slovesnostjo so namreč na predvečer praznika, v Gornji Radgoni odprli prenovljeni kulturnozgodovinski spomenik Špital, torej zgradbo, ki bo poslej v pravem pomenu besede služila muzejskim zbirkam in razstavam. Ob uradnem odprtju Špitala, so odprli tudi stalno razstavo „Radgonski mostovi", ki jo je postavil Pomurski muzej Murska Sobota, vodenje po razstavi pa izvaja višja kustosinja Jelka Pšajd.

Prvi projekt celovite prenove stavbe starega špitala v Gornji Radgoni in njegove okolice se je začel leta 2004. Sklepni del, ki je obsegal dokončanje prenove in postavitev stalne muzejske razstave s programom za javnost, pa je stekel leta 2011. Financiran je bil z denarjem Evropskega sklada za regionalni razvoj, države in občine Gornja Radgona. Prenovljeni kulturno-zgodovinski spomenik je zdaj z muzejsko in širšo javno vsebino smiselno umeščen v ožje spominsko območje tega dela mesta. Po najnovejši prenovi kaže hiša podobo meščanske stavbe s konca 17. stoletja. Izhodišče konservatorskega programa, ki ga je leta 2003 izdelala konservatorka mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Neva Sulič Urek, je bila podoba stavbe iz leta 1764, ko sta bila zaradi novega stopnišča, vež in dveh obokanih dvoran dorečena tloris in višina tal.
Objekt je bil leta 2004 v slabem gradbenem stanju in z uničenimi vsemi pomembnimi detajli stavbnega pohištva. Najbolj zahteven poseg je predstavljala prenova močno dotrajane strešne konstrukcije. Porušeni so bili sekundarno arkadno stopnišče in oporniki, dograjeni v 19. stoletju. S prenovo je bila stavbi povrnjena njena renesančna in baročna pričevalnost, obenem pa je bila usposobljena za sodobno rabo. V projektu, ki je bil zaključen leta 2013 so potekala finalna dela na statični prenovi in na podstrešju. Pod vodstvom omenjene konservatorke Neve Sulič Urek je gradbena dela izvajalo Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., Spodnja Ščavnica.
Še pred uradnim odprtjem Špitala so: župan Občine Gornja Radgona, Anton Kampuš; direktorica Pomurskega muzeja, Metka Fujs, in direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, mag. Norma Bale, podpisali tripartitno pogodbo o uporabi oz. upravljanju tega zgodovinskega objekta, ki gotovo veliko pomeni tudi za turizem radgonske občine in tudi Pomurja. Ob tej priložnosti je župan Kampuš dejal, da je dogodek za Radgončane dejansko zgodovinski dan, saj je mesto dobilo posebej posvečeni in zgodovinski prostor. Enako tudi Fujsova, ki je dodala, kako bo muzej gostil številne razstave, kjer bo prikazano mnogo tega za kar smo na naše prednike lahko zelo ponosni. „Poleg gradu je Špital gotovo najpomembnejši kulturno zgodovinski spomenik Gornje Radgone iz srednjega veka", je dejala Metka Fujs, direktorica Kultproturja, ki bo upravljal s Špitalom, mag. Norma Bale pa dodaja: "To je nov, lep del turistične ponudbe občine Gornja Radgona. Špital ni obnovljen šalabajzersko, temveč zelo strokovno. To je izjemen kulturno zgodovinski spomenik na katerega smo lahko dejansko vsi ponosni".

MUZEJSKA ZBIRKA ŠPITAL
Zbirka je bila oblikovana iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone. Dodano jim je bilo arheološko gradivo, ki ga je z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na grajskem hribu pridobil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, ter gradivo, ki ga je z načrtnim raziskovanjem zbral muzej. V zbirki so arheološki, etnološki, umetniški in drugi kulturno-zgodovinski predmeti, dokumenti in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja ali se kakorkoli navezujejo na njihovo zgodovino in zgodovino ljudi, ki so ga naseljevali od prazgodovine do danes. Zbirka je del stalne zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.

STALNA RAZSTAVA RADGONSKI MOSTOVI
Kot rečeno, omenjeno stalo razstavo je postavil Pomurski muzej Murska Sobota in je oblikovana na gradivu iz stalne zbirke muzeja, ki izhaja iz tega območja Štajerske. Razstavo sestavljajo naslednje vsebine: Najstarejši urbani del mesta in špital v Radgoni; Stalna likovna zbirka; Most; Geologija in narava; Poselitev prostora; Srednji vek; Mesto in meščani; Konfesionalna podoba; Čarovniški procesi; Ljudsko verovanje; Vinogradništvo; Bivalni prostor; Življenjski ciklus; Od prevrata do prevrata; Kje in kdo smo; Slovenski narodni preporod; Gospodarstvo; Veter sprememb; Prehodi: pretekli/prihodnji- enaki/drugačni.

Zakaj Radgonski mostovi?
Zgodba o Gornji Radgoni in njeni ožji okolici je bila vedno tudi zgodba o mostu. Ne le mostu čez reko, ki je povezoval starodavno mesto Radgona s predmestjem na Grisu in grajskim hribom ter sedežem območja Gornja Radgona. Ne le o mostu, ki danes povezuje dve mesti in dve državi – kot široko odprt prostor druženja in dialoga. Radgonski mostovi so mostovi iz najstarejšega obdobja tega prostora, ki se izpričuje v prazgodovinskih in zgodnjesrednjeveških ostalinah na grajskem hribu ali v halštatskih in antičnih grobiščih v njegovem zaledju. To so mostovi rodbinske in politične zgodovine zaledja cvetočega srednjeveškega mesta na otoku reke Mure, okoliških gradov in vinorodnih gričev; mostovi med mestnim in primestnim prebivalstvom, mostovi med lastniki vinogradov in viničarji ter bogate tradicije pridelovanja vin in šampanjca; mostovi, ki nas vodijo skozi politične, gospodarske in človeške zlome ter razcvete. Radgonski mostovi so mostovi med cerkveno zgodovino in ljudskim verovanjem, mostovi človekovega življenja; mostovi do bogate duhovne in kulturne zgodovine, ki so jo zaznamovali v širšem svetu prepoznani in priznani posamezniki. Radgonski mostovi so mostovi med dvema etničnima in jezikovnima skupinama, ki od časov naselitve živita v tem prostoru. Med Slovenci in Nemci, ki so v narodnem prebujanju, v grozljivih vojnah in maščevanju znali med seboj zrušiti vse mostove, a jih tudi graditi in vzdrževati. Mostovi med sedanjostjo in preteklostjo se v muzeju izpričujejo kot mostovi med muzami in mojstri. Muzeji so tisti kraji, kjer se mojstrom ni bati, da njihove mojstrovine ne bi ostale del večnosti, kamor sodijo. V muzejih je zgodovinski spomin v dobrih rokah – in z njim tudi naša preteklost.

ODPRTI DEPO
Izjemno podstrešje radgonskega špitala je po sanaciji zelo dobro prezentirano in kaže vrsto pomembnih gradbenih elementov ter s tem stavbno zgodovino objekta. Obiskovalcem so želeli omogočiti ogled podstrešja in vanj vključiti tudi del muzejske vsebine. Na podstrešju, ki so ga spremenili v odprti muzejski depo si je možno ogledati tisti del muzejske zbirke, ki ni razstavljen na stalni razstavi, ker vsebinsko ni mogel biti vključen ali pa je manj kvaliteten. Vendar je to muzejsko gradivo, ki v celoti izhaja iz zahodnega štajerskega dela Pomurja in dopolnjuje vedenje o kulturni – predvsem etnološki - podobi tega prostora.
Avtorji in sodelavci, vodja projekta: Metka Fujs; Avtorice razstave: Metka Fujs, Jelka Pšajd, Irena Šavel; Avtor sklopa o geološki podobi: dr. Tomaž Verbič; Avtor likovne razstave: dr. Janez Balažic; Pisca dodatnih besedil: dr. Branko Kerman, mag. Franc Kuzmič; Oblikovanje: Evita Lukež; Restavriranje in konserviranje: Albin Kovačič, Boris Orešnik, Katja Sukič; Strokovni sodelavci: Tamara Andrejek, Dejan Rijavec, Jožef Varga, Tomislav Vrečič..., ter vrsta zunanjih sodelavcev in izvajalcev ter podjetja, institucije, društva, posamezniki, ki so darovali ali posodili predmete, dokumentarno gradivo ali posredovali informacije.
Muzejska zbirka je oblikovana iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone. Dodano jim je arheološko gradivo, ki ga je z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji na grajskem hribu pridobil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ter gradivo, ki ga je z načrtnim raziskovanjem zbral muzej. V zbirki so arheološki, etnološki, umetniški in drugi kulturno-zgodovinski predmeti, dokumenti in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja ali se kakorkoli navezujejo na njihovo zgodovino in zgodovino ljudi, ki so ga naseljevali od prazgodovine do danes. Zbirka je del stalne zbirke Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Špital je ime za bolnišnico oziroma sirotišnico. Ustanavljanje špitalov v začetku srednjega veka se pripisuje cerkvenim fevdalcem in samostanom. Nastajali so ob mestnih vratih ali celo zunaj mestnega obzidja. Zavetje so tu našli tujci, reveži, bolni, siromašni ter starci in invalidi. Žal pa invalidom ni omogočen ogled razstav v Špitalu, a kot obljubljajo odgovorni, bodo storili vse, da bi se ta pomanjkljivost odpravila, čeprav je jasno, da bo to težko, kajti gre za staro stavbo, kjer je težko umeščati kaj novega...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Domačini so ponosni na preteklost Radgone in okolice!