„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj

 

S trinajstim pohodom ob meji med Gornjo Radgono in Radenci, se je kakšnih 300 veteranov in drugih pohodnikov spomnilo odhoda JLA iz teh koncev, katerim je spregovoril polkovnik Koračin

Pohod ob mejiV četrtek (3.7.2011) je minilo natanko 23 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 13. pohod pa je potekal od Radgone do Radencev.

Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 23 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi četrtek v juliju, ob 18. uri zbrali pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni. Po pozdravnem nagovoru radgonskega župana Antona Kampuša, se je kolona kakšnih 300 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Danija Močnika (PVD Sever) in Milana Kuzmiča (OZ VVS Gornja Radgona), ter moderatorja Dušana Zagorca, ob reki Muri podala proti Radencem. Seveda pohodniki niso bili samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač in Benedikta, katerih teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Gornje Radgone. Letos so bili zraven tudi gostje s Koroške, pod nepisanim geslom: „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev", kjer se pozdravlja s spoštovani gospodje in tovariši, pohoda pa se je udeležilo tudi veliko gostov, zlasti županov iz Pomurja, celo ljubljanski župan Zoran Jankovič, poslanec DZ Branko Ficko, visoki predstavniki vojske in veteranskih združenj...
Kakšne dve uri pozneje, po prijetni hoji ob kar visoki Muri, je kolona pohodnikov prispela v Radence, kjer je enota garde Slovenske vojske izvedla lep nastopni program in s tem navdušila kakšnih 500 prisotnih pohodnikov in drugih obiskovalcev. Nekoliko naprej, pri spominskem obeležju Alojzu Gauberju, ki je kot civilist umrl med prebojem vojakov JLA proti Gornji Radgoni, kjer je nastopil Orkester Slovenske vojske, je nato potekala osrednja slovesnost. Po pozdravnem nagovoru radenskega župana Janeza Rihtariča, je bil slavnostni govornik poveljnik 72. brigade SV v Mariboru, polkovnik Franc Koračin, ki je mimogrede bil med poveljujočimi tudi pred 23 leti v Gornji Radgoni. Po zahvali prirediteljem in pokroviteljem 13. spominskega pohoda ob meji za izkazano čast, da lahko kot pripadnik SV, kot poveljnik 72. brigade SV nagovori pohodnike in vse, ki so prišli na osrednjo slovesnosti v Radencih, je polkovnik Koračin orisal potek dogajanj pred 23 leti na slovenskih tleh in zlasti v Gornji Radgoni ter okolici. Posebej je poudarjal agresijo na na novo nastalo, neodvisno, samostojno in demokratično državo s strani JA.
„Vojna nam je bila vsiljena s strani veliko bolje opremljene JA, a bistveno manj motivirana kot oborožena sila R Slovenije, TO in milica. Tako sta se spopadli, z vojaškega vidika, dve neenakopravni oboroženi sili. Na eni strani JA, z veliko vojaško premočjo tako v orožju in uporabi oklepnih enot podprtih s podporo tudi iz zraka, vendar brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje. Na drugi strani pa veliko skromnejša bojna moč TO in milice, oborožene s pehotno oborožitvijo, minometi 82 mm, protiletalskimi topovi 20 mm, protioklepnimi raketometi in s prenosnimi raketami za boj pred letali, vendar z veliko bojno moralo. Z vojaškega vidika je bilo za pričakovati, vsaj tako so takrat mislili mnogi, gladko in hitro zmago JA, a pozabili so, da je na drugi strani sicer skromnejšo oborožena sila po bojni moči, vendar dobro usposobljena in izurjena ter bistveno bolj motivirana, predvsem pa oborožena sila s popolno podporo civilnega prebivalstva", je dejal Koračin, in dodal, da velika zasluga za uspeh – zmago gre drznim in junaškim posameznikom, enotam, poveljujočemu kadru TO in milice, ki so združeno in složno izvajali koordiniran upor proti agresorju. Pri tem ni pozabil na že omenjeno podporo civilnega prebivalstva od lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih organizacij, društev pa vse do posameznikov tudi prostovoljcev, ki je bilo vsem skupno, da je potrebno nekaj storiti za svojo domovino.
„Potrebno je bilo zaustaviti prodiranje enot 5. armadnega poveljstva ob podpori letalskega korpusa JA in preprečiti zavzetje mejnih prehodov. Barikade, ponekod branjene tudi s telesi domačinov, napadi na prodirajoče kolone, oboroženi spopadi, blokade vojašnic, zajetja in prebegi pripadnikov JA, raketiranja iz zraka s strani JA, pogajanja in še kaj, so postala stalnica vojne za Slovenijo. Tako kot drugod po Sloveniji smo tudi tukaj na območju Pomurja pa vse do Ormoža oz. na območju takratnega 73. Območnega štaba TO, vse to doživeli. Žal tudi utrpeli ogromno materialno škodo, imeli 6 ranjenih in ubita sta bila dva civilista, popotnik in psiholog Janez Svetina v Gornji Radgoni in prav tukaj v Radencih je bil smrtno ranjen Alojz Gaube, ki je pozneje , prav na dan, ko je Popov zapustil za seboj porušeno Gornjo Radgono, v bolnišnici tudi podlegel poškodbam strelnega orožja iz njegovega oklepnika", je nadaljeval polkovnik Koračin, ki se je zahvalil veteranom vojne za slovenijo, veteranom Sever, članom ZSČ, članom Združenja borcev za vrednote NOB, občanom občin Apač, Gornje Radgone, Sveti Jurij in Radencev, da prav na odhod Popova organizirajo tradicionalni spominski pohod in s tem ohranjajo spomin, na vse tisto kar so tukaj doživeli na poti do svoje lastne države.
Po njegovem prepričanju je prav tako, potrebno ohranjati in prenašati spomin na mlajše generacije, spomin na vse tisto, kar smo doživeli in tudi z orožjem v roki izbojevali v naši zgodovini. „Pripadniki 72. brigade SV se zavedamo svojih korenin in tradicij, tudi teh, ki smo jih podedovali na območju Vzhodnoštajerske pokrajine TO iz leta 1991. Smo zelo ponosni na to in prepričan sem, da jih bomo skupaj z vami ohranjali, tudi v prihodnje", je zaključil slavnostni govornik v Radencih, polkovnik Franc Koračin, ki se je ob koncu, skupaj z vsemi udeleženci slovesnosti preselil na teraso bližnjega hotela Radin, na kozarec dobre kapljice in odličen golaž..., ter obujanje spominov z njegovomi bojnimi tovariši na dogodke iz osamosvojitvene vojne leta 1991.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj