Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj

 

S trinajstim pohodom ob meji med Gornjo Radgono in Radenci, se je kakšnih 300 veteranov in drugih pohodnikov spomnilo odhoda JLA iz teh koncev, katerim je spregovoril polkovnik Koračin

Pohod ob mejiV četrtek (3.7.2011) je minilo natanko 23 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 13. pohod pa je potekal od Radgone do Radencev.

Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 23 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi četrtek v juliju, ob 18. uri zbrali pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni. Po pozdravnem nagovoru radgonskega župana Antona Kampuša, se je kolona kakšnih 300 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Danija Močnika (PVD Sever) in Milana Kuzmiča (OZ VVS Gornja Radgona), ter moderatorja Dušana Zagorca, ob reki Muri podala proti Radencem. Seveda pohodniki niso bili samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač in Benedikta, katerih teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Gornje Radgone. Letos so bili zraven tudi gostje s Koroške, pod nepisanim geslom: „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev", kjer se pozdravlja s spoštovani gospodje in tovariši, pohoda pa se je udeležilo tudi veliko gostov, zlasti županov iz Pomurja, celo ljubljanski župan Zoran Jankovič, poslanec DZ Branko Ficko, visoki predstavniki vojske in veteranskih združenj...
Kakšne dve uri pozneje, po prijetni hoji ob kar visoki Muri, je kolona pohodnikov prispela v Radence, kjer je enota garde Slovenske vojske izvedla lep nastopni program in s tem navdušila kakšnih 500 prisotnih pohodnikov in drugih obiskovalcev. Nekoliko naprej, pri spominskem obeležju Alojzu Gauberju, ki je kot civilist umrl med prebojem vojakov JLA proti Gornji Radgoni, kjer je nastopil Orkester Slovenske vojske, je nato potekala osrednja slovesnost. Po pozdravnem nagovoru radenskega župana Janeza Rihtariča, je bil slavnostni govornik poveljnik 72. brigade SV v Mariboru, polkovnik Franc Koračin, ki je mimogrede bil med poveljujočimi tudi pred 23 leti v Gornji Radgoni. Po zahvali prirediteljem in pokroviteljem 13. spominskega pohoda ob meji za izkazano čast, da lahko kot pripadnik SV, kot poveljnik 72. brigade SV nagovori pohodnike in vse, ki so prišli na osrednjo slovesnosti v Radencih, je polkovnik Koračin orisal potek dogajanj pred 23 leti na slovenskih tleh in zlasti v Gornji Radgoni ter okolici. Posebej je poudarjal agresijo na na novo nastalo, neodvisno, samostojno in demokratično državo s strani JA.
„Vojna nam je bila vsiljena s strani veliko bolje opremljene JA, a bistveno manj motivirana kot oborožena sila R Slovenije, TO in milica. Tako sta se spopadli, z vojaškega vidika, dve neenakopravni oboroženi sili. Na eni strani JA, z veliko vojaško premočjo tako v orožju in uporabi oklepnih enot podprtih s podporo tudi iz zraka, vendar brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje. Na drugi strani pa veliko skromnejša bojna moč TO in milice, oborožene s pehotno oborožitvijo, minometi 82 mm, protiletalskimi topovi 20 mm, protioklepnimi raketometi in s prenosnimi raketami za boj pred letali, vendar z veliko bojno moralo. Z vojaškega vidika je bilo za pričakovati, vsaj tako so takrat mislili mnogi, gladko in hitro zmago JA, a pozabili so, da je na drugi strani sicer skromnejšo oborožena sila po bojni moči, vendar dobro usposobljena in izurjena ter bistveno bolj motivirana, predvsem pa oborožena sila s popolno podporo civilnega prebivalstva", je dejal Koračin, in dodal, da velika zasluga za uspeh – zmago gre drznim in junaškim posameznikom, enotam, poveljujočemu kadru TO in milice, ki so združeno in složno izvajali koordiniran upor proti agresorju. Pri tem ni pozabil na že omenjeno podporo civilnega prebivalstva od lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih organizacij, društev pa vse do posameznikov tudi prostovoljcev, ki je bilo vsem skupno, da je potrebno nekaj storiti za svojo domovino.
„Potrebno je bilo zaustaviti prodiranje enot 5. armadnega poveljstva ob podpori letalskega korpusa JA in preprečiti zavzetje mejnih prehodov. Barikade, ponekod branjene tudi s telesi domačinov, napadi na prodirajoče kolone, oboroženi spopadi, blokade vojašnic, zajetja in prebegi pripadnikov JA, raketiranja iz zraka s strani JA, pogajanja in še kaj, so postala stalnica vojne za Slovenijo. Tako kot drugod po Sloveniji smo tudi tukaj na območju Pomurja pa vse do Ormoža oz. na območju takratnega 73. Območnega štaba TO, vse to doživeli. Žal tudi utrpeli ogromno materialno škodo, imeli 6 ranjenih in ubita sta bila dva civilista, popotnik in psiholog Janez Svetina v Gornji Radgoni in prav tukaj v Radencih je bil smrtno ranjen Alojz Gaube, ki je pozneje , prav na dan, ko je Popov zapustil za seboj porušeno Gornjo Radgono, v bolnišnici tudi podlegel poškodbam strelnega orožja iz njegovega oklepnika", je nadaljeval polkovnik Koračin, ki se je zahvalil veteranom vojne za slovenijo, veteranom Sever, članom ZSČ, članom Združenja borcev za vrednote NOB, občanom občin Apač, Gornje Radgone, Sveti Jurij in Radencev, da prav na odhod Popova organizirajo tradicionalni spominski pohod in s tem ohranjajo spomin, na vse tisto kar so tukaj doživeli na poti do svoje lastne države.
Po njegovem prepričanju je prav tako, potrebno ohranjati in prenašati spomin na mlajše generacije, spomin na vse tisto, kar smo doživeli in tudi z orožjem v roki izbojevali v naši zgodovini. „Pripadniki 72. brigade SV se zavedamo svojih korenin in tradicij, tudi teh, ki smo jih podedovali na območju Vzhodnoštajerske pokrajine TO iz leta 1991. Smo zelo ponosni na to in prepričan sem, da jih bomo skupaj z vami ohranjali, tudi v prihodnje", je zaključil slavnostni govornik v Radencih, polkovnik Franc Koračin, ki se je ob koncu, skupaj z vsemi udeleženci slovesnosti preselil na teraso bližnjega hotela Radin, na kozarec dobre kapljice in odličen golaž..., ter obujanje spominov z njegovomi bojnimi tovariši na dogodke iz osamosvojitvene vojne leta 1991.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj