Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj

 

S trinajstim pohodom ob meji med Gornjo Radgono in Radenci, se je kakšnih 300 veteranov in drugih pohodnikov spomnilo odhoda JLA iz teh koncev, katerim je spregovoril polkovnik Koračin

Pohod ob mejiV četrtek (3.7.2011) je minilo natanko 23 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 13. pohod pa je potekal od Radgone do Radencev.

Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 23 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi četrtek v juliju, ob 18. uri zbrali pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni. Po pozdravnem nagovoru radgonskega župana Antona Kampuša, se je kolona kakšnih 300 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Danija Močnika (PVD Sever) in Milana Kuzmiča (OZ VVS Gornja Radgona), ter moderatorja Dušana Zagorca, ob reki Muri podala proti Radencem. Seveda pohodniki niso bili samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač in Benedikta, katerih teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Gornje Radgone. Letos so bili zraven tudi gostje s Koroške, pod nepisanim geslom: „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev", kjer se pozdravlja s spoštovani gospodje in tovariši, pohoda pa se je udeležilo tudi veliko gostov, zlasti županov iz Pomurja, celo ljubljanski župan Zoran Jankovič, poslanec DZ Branko Ficko, visoki predstavniki vojske in veteranskih združenj...
Kakšne dve uri pozneje, po prijetni hoji ob kar visoki Muri, je kolona pohodnikov prispela v Radence, kjer je enota garde Slovenske vojske izvedla lep nastopni program in s tem navdušila kakšnih 500 prisotnih pohodnikov in drugih obiskovalcev. Nekoliko naprej, pri spominskem obeležju Alojzu Gauberju, ki je kot civilist umrl med prebojem vojakov JLA proti Gornji Radgoni, kjer je nastopil Orkester Slovenske vojske, je nato potekala osrednja slovesnost. Po pozdravnem nagovoru radenskega župana Janeza Rihtariča, je bil slavnostni govornik poveljnik 72. brigade SV v Mariboru, polkovnik Franc Koračin, ki je mimogrede bil med poveljujočimi tudi pred 23 leti v Gornji Radgoni. Po zahvali prirediteljem in pokroviteljem 13. spominskega pohoda ob meji za izkazano čast, da lahko kot pripadnik SV, kot poveljnik 72. brigade SV nagovori pohodnike in vse, ki so prišli na osrednjo slovesnosti v Radencih, je polkovnik Koračin orisal potek dogajanj pred 23 leti na slovenskih tleh in zlasti v Gornji Radgoni ter okolici. Posebej je poudarjal agresijo na na novo nastalo, neodvisno, samostojno in demokratično državo s strani JA.
„Vojna nam je bila vsiljena s strani veliko bolje opremljene JA, a bistveno manj motivirana kot oborožena sila R Slovenije, TO in milica. Tako sta se spopadli, z vojaškega vidika, dve neenakopravni oboroženi sili. Na eni strani JA, z veliko vojaško premočjo tako v orožju in uporabi oklepnih enot podprtih s podporo tudi iz zraka, vendar brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje. Na drugi strani pa veliko skromnejša bojna moč TO in milice, oborožene s pehotno oborožitvijo, minometi 82 mm, protiletalskimi topovi 20 mm, protioklepnimi raketometi in s prenosnimi raketami za boj pred letali, vendar z veliko bojno moralo. Z vojaškega vidika je bilo za pričakovati, vsaj tako so takrat mislili mnogi, gladko in hitro zmago JA, a pozabili so, da je na drugi strani sicer skromnejšo oborožena sila po bojni moči, vendar dobro usposobljena in izurjena ter bistveno bolj motivirana, predvsem pa oborožena sila s popolno podporo civilnega prebivalstva", je dejal Koračin, in dodal, da velika zasluga za uspeh – zmago gre drznim in junaškim posameznikom, enotam, poveljujočemu kadru TO in milice, ki so združeno in složno izvajali koordiniran upor proti agresorju. Pri tem ni pozabil na že omenjeno podporo civilnega prebivalstva od lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih organizacij, društev pa vse do posameznikov tudi prostovoljcev, ki je bilo vsem skupno, da je potrebno nekaj storiti za svojo domovino.
„Potrebno je bilo zaustaviti prodiranje enot 5. armadnega poveljstva ob podpori letalskega korpusa JA in preprečiti zavzetje mejnih prehodov. Barikade, ponekod branjene tudi s telesi domačinov, napadi na prodirajoče kolone, oboroženi spopadi, blokade vojašnic, zajetja in prebegi pripadnikov JA, raketiranja iz zraka s strani JA, pogajanja in še kaj, so postala stalnica vojne za Slovenijo. Tako kot drugod po Sloveniji smo tudi tukaj na območju Pomurja pa vse do Ormoža oz. na območju takratnega 73. Območnega štaba TO, vse to doživeli. Žal tudi utrpeli ogromno materialno škodo, imeli 6 ranjenih in ubita sta bila dva civilista, popotnik in psiholog Janez Svetina v Gornji Radgoni in prav tukaj v Radencih je bil smrtno ranjen Alojz Gaube, ki je pozneje , prav na dan, ko je Popov zapustil za seboj porušeno Gornjo Radgono, v bolnišnici tudi podlegel poškodbam strelnega orožja iz njegovega oklepnika", je nadaljeval polkovnik Koračin, ki se je zahvalil veteranom vojne za slovenijo, veteranom Sever, članom ZSČ, članom Združenja borcev za vrednote NOB, občanom občin Apač, Gornje Radgone, Sveti Jurij in Radencev, da prav na odhod Popova organizirajo tradicionalni spominski pohod in s tem ohranjajo spomin, na vse tisto kar so tukaj doživeli na poti do svoje lastne države.
Po njegovem prepričanju je prav tako, potrebno ohranjati in prenašati spomin na mlajše generacije, spomin na vse tisto, kar smo doživeli in tudi z orožjem v roki izbojevali v naši zgodovini. „Pripadniki 72. brigade SV se zavedamo svojih korenin in tradicij, tudi teh, ki smo jih podedovali na območju Vzhodnoštajerske pokrajine TO iz leta 1991. Smo zelo ponosni na to in prepričan sem, da jih bomo skupaj z vami ohranjali, tudi v prihodnje", je zaključil slavnostni govornik v Radencih, polkovnik Franc Koračin, ki se je ob koncu, skupaj z vsemi udeleženci slovesnosti preselil na teraso bližnjega hotela Radin, na kozarec dobre kapljice in odličen golaž..., ter obujanje spominov z njegovomi bojnimi tovariši na dogodke iz osamosvojitvene vojne leta 1991.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj