Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Obeležili so obletnico smrti talcev in zmage nad fašizmom

 

Želijo opozarjali na grozote, ki so jih sejali nacisti in fašisti ter njihovi domači pomagači

Dan uporaOsrednja spominska slovesnost ob letošnjem državnem prazniku Dnevu upora slovenskega naroda na radgonskem območju, ki je hkrati bila tudi obeležitev 70 – letnice ustrelitve 12 talcev na Blagušu in 70 – letnice zmage nad fašizmom in nacizmom, je potekala v Kocbekovi dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Prireditev v spominu na ustrelitev dvanajstih nedolžnih talcev, ki so bili ubiti 3. aprila 1945 v Blaguškem gozdu, streljaj od središča občine Sveti Jurij, sta ob pomoči občine Sv. Jurij ob Ščavnici, organizirala Območno združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, in Krajevna organizacija zveze borcev za vrednote NOB Videm, udeležili pa so se je predstavniki ZB za vrednote NOB Gornja Radgona

na čelu s predsednico Valerijo Červič, predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Območnega združenja slovenskih častnikov, Policijskega veteranskega združenja Sever, Društva izgnancev in Društva generala Maistra, prisotna pa sta bila tudi župana občin Sv. Jurij ob Ščavnici, Miroslav Petrovič, in Radenci Janez Rihtarič. Žalostno je, da je 12 talcev bilo ubitih ravno na dan, 3. aprila 1945, ko so v Mursko Soboto primarširali ruski vojaki. To je zločin, za katerega nemški okupatorji in njihovi hlapci nimajo nobenega opravičila. In tega se morajo zavedati tudi vsi mlajši ljudje, mlajši državljani Slovenije.
Po prihodu praporov in odigrani himni, sta zbrane uvodoma nagovorila domačina, predsednik KO ZB za vrednote NOB Videm, Štefan Trstenjak, in župan Mirko Petrovič, slavnostni govornik pa je bil Darjan Mencigar iz KO ZB Radenci, saj je bila večina talcev, ustreljenih 3. aprila 1945 v blaguškem gozdu, z območja današnje občine Radenci. Prireditev, katero je vodila Katja Peršak, so s kulturnim programom popestrili pevci MePZ društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici pod vodstvom Nade Špišič, Lana Lančič z bandom, ki ga sestavljajo Nino, Bea in Luka, vsi dijaki GFM Ljutomer, pod mentorstvom Boruta Slavica. Svoj pogled na svet in umetnost pa so skozi odlomke pesmi Franceta Prešerna, Edvarda Kocbeka in domače pesnice Monike Čuš, v recitalu z naslovom Nekoga moraš imeti rad, predstavili dijaki ljutomerske gimnazije, ki obiskujejo gledališko šolo, pod mentorstvom Dunje Zupanec. Že pred uradno slovesnostjo so predstavniki občine Sv. Jurij ob Ščavnici in KO ZB za vrednote NOB Videm, položili cvetje k spomenikoma v blaguškem gozdu in pred zgradbo KUS.
Na spominski slovesnosti, kjer se je poleg kar nekaj gostov, zbralo največ borcev in simpatizerjev NOB, veliko število domačinov ter sploh občanov s širšega radgonskega območja, iz Slovenskih goric in Prlekije, so govorci predvsem opozarjali na grozote, ki so jih sejali nacisti in fašisti ter njihovi domači pomagači med 2. svetovno vojno. Zato so zavračali tudi nenehne poskuse izenačevanja tistih, ki so med vojno bili na pravi strani ter so se skupaj z ostalimi naprednimi silami borili proti okupatorjem, ter kolaboracije. Slišati je bilo tudi očitke nekaterim »ideološkim« zgodovinarjem, ki da sedaj potvarjajo dogajanja iz bližnje preteklosti. »Kdor ne spoštuje preteklosti, ta nima niti svoje bodočnosti«, nam je med drugim dejal eden najstarejših članov borčevske organizacije, Jože Kos, ki je dodal, da bo borčevska organizacija, ne glede na vse pritiske ostala zvesta svoji tradiciji, ter da bo na mlade generacije prenašala resnico, saj vsi morajo spoznati dejanske grozote, ki jih je Sloveniji in Evropi prinesla 2. svetovna vojna.
Kos je tudi orisal dogajanje v Evropi od leta 1939 in potem napada na Jugoslavijo, ko si je Hitler polastil Slovenijo že 18.4.1941 ter jo razdelil med tri okupatorje, je Kos nadaljeval: »Tedaj je nastopil čas odločitve za slovenski narod. V znani Vidmarjevi hiši v Ljubljani so se dne 26.4.1941 zbrale ustanovne skupine, in sicer iz predstavnikov: KPS, Krščanskih socialistov, Demokratičnih sokolov in naprednih kulturnih delavcev. Ustanovili so protiimperialistično fronto, katero so 22.6. istega leta preimenovali v OF slovenskega naroda«. Kos je dodal tudi, kako je bilo odločeno, da se takoj začne s konkretnimi akcijami, čeprav je sprva bilo težko proti močno oboroženem okupatorju. Omenjenim skupinam so se počasi pridružile tudi druge napredne skupine, kot so: Zveza društev kmečkih fantov in deklet, Kmečka delavska stranka, Bivši aktivni oficirji ipd. »Tako širok krog skupin, ki so podpirale program odpora dokazuje, da se tedaj med seboj niso preštevali, kdo kam spada. Pa tudi ni bilo pomislekov, da gre za komunistično usmeritev, četudi je bila res KPS tedaj vodilno usmerjevalna skupina. Vsi so imeli enak cilj, da je potreben vse ljudski odpor proti okupatorju, da se ozemlje osvobodi, Slovenija združi ter ustvari družbeni red uspešen za vse«, je dejal Kos, ki pa ni mogel, da ne bi omenil tudi mnogih domačih izdajalcev, pravzaprav sodelavcev okupatorjev. Hudo mu je bilo, da tudi danes, 70 let po končanju morije, ko ves svobodoljubni svet praznuje visoko obletnico, pri nas nastajajo takšne razlike, namesto da bi se združevali in zbliževali, kot je to primer po drugih državah.
»Gotovo si moramo vsi po svojih močeh prizadevati za mir med narodi, za strpno sožitje med pripadniki različnih veroizpovedi in različnih življenjskih nazorov. Zato je prav, da jih kljub temu in prav zato, ker jih je vedno manj med nami, ne pozabimo borcev in talcev. Da ne ohranjamo spomina nanje in na njihova dejanja le 3. ali 27. aprila, ampak da nas zavest o njihovih žrtvah spremlja povsod. So del nas pa če to želimo ali ne, saj smo mi del sveta, ki so ga zgradili oni. Brez žrtev naših borcev, neštetih dvanajstih talcev, danes tudi mi ne bi bili to kar smo. Partizani so med nami in so neločljiv del nas – hoteli mi to ali ne«, je bilo slišati pri Sv. Juriju ob Ščavnici, in še: Generacija, ki je sodelovala v 2. sv. vojni je plačala visok davek. Zato imamo mlajše generacije pomembno odgovornost. Narediti moramo vse kar je v naši moči, da se podobna morija ne bi nikoli več ponovila. Naši zanamci ne smejo pozabiti grozodejstev, ki so se zgodila na naših in evropskih tleh. Zato je potrebno poskrbeti, da bodo vse mlajše generacije dobro poučene o zgodovinskih dejstvih, kajti le tako se bodo zavedali nevarnosti, ki je vedno na preži in se lahko kadarkoli spet priplazi na plano. Spominjati se moramo tistih, ki so za našo prihodnost dali še zadnje kar so imeli, svoje življenje. Spominjamo se vseh, ne samo dvanajstih talcev. Dvanajstih talcev ni bilo samo dvanajst. Bilo jih je ogromno, to so bili vsi, ki so se borili do konca. Našim dvanajstim talcev ni bila dana možnost braniti se. Bili so žrtve, ki jih je terjala vojna. Veliko je grobov v gozdovih, na las podobnih temu, v njih pa še več borcev za svobodo...

Zakaj praznujemo 27. april, dan upora proti okupatorju
Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), je bila ustanovljena 26. aprila 1941 v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OF se je med Slovenci hitro širila in je bila osnova za uspešen narodnoosvobodilni boj (NOB). Še v letu 1941 je OF oblikovala svoj temeljni program v obliki devetih temeljnih točk; program je ostal nespremenjen do konca vojne. V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju. Ustanovnega sestanka OF aprila 1941 so se udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v imenu slovenskih kulturnih delavcev. Delovala je na vsem slovenskem etničnem ozemlju, tudi na Koroškem, Primorskem, v Benečiji in Porabju.
Program OF je sprva obsegal sedem točk, v letu 1942 pa je dobil še dve točki. V izjavi (programu) OF je bilo zapisano, da se mora akcija proti okupatorju začeti takoj, pomenila pa naj bi izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev; zapisano je bilo še, da OF deluje za slogo in enotnost vseh petih narodov Jugoslavije, z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic pa naj bi OF preoblikovala slovenski narodni značaj oz. naj bi se z njo oblikoval "nov lik aktivnega slovenstva". Skupine, delujoče v okviru OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih, v izjavi pa je bilo tudi zapisano, da bo po narodni osvoboditvi OF na slovenskem ozemlju prevzela oblast, uvedla pa naj bi ljudsko demokracijo. O tem, kakšna bo notranja ureditev Združene Slovenije, naj bi odločal slovenski narod sam, poleg tega pa je izvršni odbor OF pozval še vse zavedne Slovence, naj se priključijo k narodni vojski. OF je takoj po ustanovitvi organizirala demonstracije, trosenje letakov, napisne akcije, sabotaže, od konca julija 1941 je organizirala tudi partizanske čete na podeželju, v mestih udarne skupine, ki so se spopadale z okupatorji.
Vodilno vlogo v OF je kmalu prevzela komunistična partija, ki si je od začetka prisvojila idejno in operativno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, vanj pa je zaprla pot tudi vsem razrednim in političnim nasprotnikom; te je partija s komunističnim tonom označila za sovražnike naroda. Najvišji organ OF je postal vrhovni plenum OF, v katerem so imele zastopnike vse v OF vključene skupine, sestajal pa se je poredko. Operativno telo je bil izvršni odbor OF, v katerem so imele predstavnike le štiri ustanovne skupine, izjemno vlogo pa je imel tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), najvišji predstavniški organ slovenskega naroda, ki je imel podrejene odbore po vsem slovenskem ozemlju. Osnovnim štirim skupinam v OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti, kulturni delavci) se je kmalu pridružilo še 16 drugih političnih skupin in društev. V OF so se ljudje vključevali neposredno ali prek skupin. Nastala je razvejana organizacijska mreža, od terenskih prek rajonskih, okrožnih in pokrajinskih odborov do vrhovnega plenuma in izvršnega odbora. Delavci raznih strok so imeli svoje matične odbore OF, npr. zdravstveni delavci, poštarji, železničarji, pravniki, itd.
Komunisti so že junija 1941 ustanovili Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, dva meseca kasneje pa - brez vednosti svojih zaveznikov v OF - še Varnostno obveščevalno službo OF, namenjeno boju zoper okupatorje in njegovim sodelavcem med Slovenci. OF je postajala vse bolj "komunistična" - tako usmeritev so še bolj določali sklepi Vrhovnega plenuma OF iz septembra 1941, ki so še bolj zoževali osnovo narodnoosvobodilnega gibanja in demokratičnost; vse večje je bilo obračunavanje med političnimi nasprotniki. 1. marca 1943 je prišlo na pritisk KPS do skupne izjave treh ustanovnih skupin OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti) o enotnosti OF, bolj znane kot dolomitska izjava. Z njo je bila formalno priznana vodilna vloga KPS, ostali skupini pa sta se morali odpovedati posebni organiziranosti, svojemu aktivističnemu kadru in nameri, da bi kdaj ustanovili svoji stranki. V izjavi je bilo tudi poudarjeno, da se bo prihodnji slovenski politični razvoj zgledoval po sovjetskem. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil po volitvah v zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943 izvoljen 120-članski vrhovni plenum OF z 10-članskim izvršnim odborom, temelj slovenske državnosti pa je OF postavila februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je imel poverjeništva, komisije in institute. Ta je 5. maja 1945 izdal tudi zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovščini. Povojna naslednica OF je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL); vanjo se je preimenovala leta 1953.
In kdaj so se začela praznovanja dneva OF? Ob prvi obletnici ustanovitve so vodstva ustanovnih skupin naslovila posebne razglase na svoje aktiviste, vendar brez poudarjanja, da gre za obletnico. Drugo obletnico leta 1943 so partizani zaznamovali že bolj slovesno, med drugim je izšla tudi posebna številka Slovenskega poročevalca s poslanicami izvršnega odbora OF. Ob tretji obletnici OF je Tito Slovencem poslal posebno poslanico, proslave pa so potekale v znamenju pričakovanega konca vojne. Ta se je končala šele naslednje leto, ko je bila proslava že usmerjena v spodbujanje ljudi za obnovo domovine in v ureditev družbenih odnosov na drugačnih temeljih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Obeležili so obletnico smrti talcev in zmage nad fašizmom