Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Obeležili so obletnico smrti talcev in zmage nad fašizmom

 

Želijo opozarjali na grozote, ki so jih sejali nacisti in fašisti ter njihovi domači pomagači

Dan uporaOsrednja spominska slovesnost ob letošnjem državnem prazniku Dnevu upora slovenskega naroda na radgonskem območju, ki je hkrati bila tudi obeležitev 70 – letnice ustrelitve 12 talcev na Blagušu in 70 – letnice zmage nad fašizmom in nacizmom, je potekala v Kocbekovi dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Prireditev v spominu na ustrelitev dvanajstih nedolžnih talcev, ki so bili ubiti 3. aprila 1945 v Blaguškem gozdu, streljaj od središča občine Sveti Jurij, sta ob pomoči občine Sv. Jurij ob Ščavnici, organizirala Območno združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, in Krajevna organizacija zveze borcev za vrednote NOB Videm, udeležili pa so se je predstavniki ZB za vrednote NOB Gornja Radgona

na čelu s predsednico Valerijo Červič, predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Območnega združenja slovenskih častnikov, Policijskega veteranskega združenja Sever, Društva izgnancev in Društva generala Maistra, prisotna pa sta bila tudi župana občin Sv. Jurij ob Ščavnici, Miroslav Petrovič, in Radenci Janez Rihtarič. Žalostno je, da je 12 talcev bilo ubitih ravno na dan, 3. aprila 1945, ko so v Mursko Soboto primarširali ruski vojaki. To je zločin, za katerega nemški okupatorji in njihovi hlapci nimajo nobenega opravičila. In tega se morajo zavedati tudi vsi mlajši ljudje, mlajši državljani Slovenije.
Po prihodu praporov in odigrani himni, sta zbrane uvodoma nagovorila domačina, predsednik KO ZB za vrednote NOB Videm, Štefan Trstenjak, in župan Mirko Petrovič, slavnostni govornik pa je bil Darjan Mencigar iz KO ZB Radenci, saj je bila večina talcev, ustreljenih 3. aprila 1945 v blaguškem gozdu, z območja današnje občine Radenci. Prireditev, katero je vodila Katja Peršak, so s kulturnim programom popestrili pevci MePZ društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici pod vodstvom Nade Špišič, Lana Lančič z bandom, ki ga sestavljajo Nino, Bea in Luka, vsi dijaki GFM Ljutomer, pod mentorstvom Boruta Slavica. Svoj pogled na svet in umetnost pa so skozi odlomke pesmi Franceta Prešerna, Edvarda Kocbeka in domače pesnice Monike Čuš, v recitalu z naslovom Nekoga moraš imeti rad, predstavili dijaki ljutomerske gimnazije, ki obiskujejo gledališko šolo, pod mentorstvom Dunje Zupanec. Že pred uradno slovesnostjo so predstavniki občine Sv. Jurij ob Ščavnici in KO ZB za vrednote NOB Videm, položili cvetje k spomenikoma v blaguškem gozdu in pred zgradbo KUS.
Na spominski slovesnosti, kjer se je poleg kar nekaj gostov, zbralo največ borcev in simpatizerjev NOB, veliko število domačinov ter sploh občanov s širšega radgonskega območja, iz Slovenskih goric in Prlekije, so govorci predvsem opozarjali na grozote, ki so jih sejali nacisti in fašisti ter njihovi domači pomagači med 2. svetovno vojno. Zato so zavračali tudi nenehne poskuse izenačevanja tistih, ki so med vojno bili na pravi strani ter so se skupaj z ostalimi naprednimi silami borili proti okupatorjem, ter kolaboracije. Slišati je bilo tudi očitke nekaterim »ideološkim« zgodovinarjem, ki da sedaj potvarjajo dogajanja iz bližnje preteklosti. »Kdor ne spoštuje preteklosti, ta nima niti svoje bodočnosti«, nam je med drugim dejal eden najstarejših članov borčevske organizacije, Jože Kos, ki je dodal, da bo borčevska organizacija, ne glede na vse pritiske ostala zvesta svoji tradiciji, ter da bo na mlade generacije prenašala resnico, saj vsi morajo spoznati dejanske grozote, ki jih je Sloveniji in Evropi prinesla 2. svetovna vojna.
Kos je tudi orisal dogajanje v Evropi od leta 1939 in potem napada na Jugoslavijo, ko si je Hitler polastil Slovenijo že 18.4.1941 ter jo razdelil med tri okupatorje, je Kos nadaljeval: »Tedaj je nastopil čas odločitve za slovenski narod. V znani Vidmarjevi hiši v Ljubljani so se dne 26.4.1941 zbrale ustanovne skupine, in sicer iz predstavnikov: KPS, Krščanskih socialistov, Demokratičnih sokolov in naprednih kulturnih delavcev. Ustanovili so protiimperialistično fronto, katero so 22.6. istega leta preimenovali v OF slovenskega naroda«. Kos je dodal tudi, kako je bilo odločeno, da se takoj začne s konkretnimi akcijami, čeprav je sprva bilo težko proti močno oboroženem okupatorju. Omenjenim skupinam so se počasi pridružile tudi druge napredne skupine, kot so: Zveza društev kmečkih fantov in deklet, Kmečka delavska stranka, Bivši aktivni oficirji ipd. »Tako širok krog skupin, ki so podpirale program odpora dokazuje, da se tedaj med seboj niso preštevali, kdo kam spada. Pa tudi ni bilo pomislekov, da gre za komunistično usmeritev, četudi je bila res KPS tedaj vodilno usmerjevalna skupina. Vsi so imeli enak cilj, da je potreben vse ljudski odpor proti okupatorju, da se ozemlje osvobodi, Slovenija združi ter ustvari družbeni red uspešen za vse«, je dejal Kos, ki pa ni mogel, da ne bi omenil tudi mnogih domačih izdajalcev, pravzaprav sodelavcev okupatorjev. Hudo mu je bilo, da tudi danes, 70 let po končanju morije, ko ves svobodoljubni svet praznuje visoko obletnico, pri nas nastajajo takšne razlike, namesto da bi se združevali in zbliževali, kot je to primer po drugih državah.
»Gotovo si moramo vsi po svojih močeh prizadevati za mir med narodi, za strpno sožitje med pripadniki različnih veroizpovedi in različnih življenjskih nazorov. Zato je prav, da jih kljub temu in prav zato, ker jih je vedno manj med nami, ne pozabimo borcev in talcev. Da ne ohranjamo spomina nanje in na njihova dejanja le 3. ali 27. aprila, ampak da nas zavest o njihovih žrtvah spremlja povsod. So del nas pa če to želimo ali ne, saj smo mi del sveta, ki so ga zgradili oni. Brez žrtev naših borcev, neštetih dvanajstih talcev, danes tudi mi ne bi bili to kar smo. Partizani so med nami in so neločljiv del nas – hoteli mi to ali ne«, je bilo slišati pri Sv. Juriju ob Ščavnici, in še: Generacija, ki je sodelovala v 2. sv. vojni je plačala visok davek. Zato imamo mlajše generacije pomembno odgovornost. Narediti moramo vse kar je v naši moči, da se podobna morija ne bi nikoli več ponovila. Naši zanamci ne smejo pozabiti grozodejstev, ki so se zgodila na naših in evropskih tleh. Zato je potrebno poskrbeti, da bodo vse mlajše generacije dobro poučene o zgodovinskih dejstvih, kajti le tako se bodo zavedali nevarnosti, ki je vedno na preži in se lahko kadarkoli spet priplazi na plano. Spominjati se moramo tistih, ki so za našo prihodnost dali še zadnje kar so imeli, svoje življenje. Spominjamo se vseh, ne samo dvanajstih talcev. Dvanajstih talcev ni bilo samo dvanajst. Bilo jih je ogromno, to so bili vsi, ki so se borili do konca. Našim dvanajstim talcev ni bila dana možnost braniti se. Bili so žrtve, ki jih je terjala vojna. Veliko je grobov v gozdovih, na las podobnih temu, v njih pa še več borcev za svobodo...

Zakaj praznujemo 27. april, dan upora proti okupatorju
Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), je bila ustanovljena 26. aprila 1941 v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OF se je med Slovenci hitro širila in je bila osnova za uspešen narodnoosvobodilni boj (NOB). Še v letu 1941 je OF oblikovala svoj temeljni program v obliki devetih temeljnih točk; program je ostal nespremenjen do konca vojne. V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju. Ustanovnega sestanka OF aprila 1941 so se udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v imenu slovenskih kulturnih delavcev. Delovala je na vsem slovenskem etničnem ozemlju, tudi na Koroškem, Primorskem, v Benečiji in Porabju.
Program OF je sprva obsegal sedem točk, v letu 1942 pa je dobil še dve točki. V izjavi (programu) OF je bilo zapisano, da se mora akcija proti okupatorju začeti takoj, pomenila pa naj bi izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev; zapisano je bilo še, da OF deluje za slogo in enotnost vseh petih narodov Jugoslavije, z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic pa naj bi OF preoblikovala slovenski narodni značaj oz. naj bi se z njo oblikoval "nov lik aktivnega slovenstva". Skupine, delujoče v okviru OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih, v izjavi pa je bilo tudi zapisano, da bo po narodni osvoboditvi OF na slovenskem ozemlju prevzela oblast, uvedla pa naj bi ljudsko demokracijo. O tem, kakšna bo notranja ureditev Združene Slovenije, naj bi odločal slovenski narod sam, poleg tega pa je izvršni odbor OF pozval še vse zavedne Slovence, naj se priključijo k narodni vojski. OF je takoj po ustanovitvi organizirala demonstracije, trosenje letakov, napisne akcije, sabotaže, od konca julija 1941 je organizirala tudi partizanske čete na podeželju, v mestih udarne skupine, ki so se spopadale z okupatorji.
Vodilno vlogo v OF je kmalu prevzela komunistična partija, ki si je od začetka prisvojila idejno in operativno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, vanj pa je zaprla pot tudi vsem razrednim in političnim nasprotnikom; te je partija s komunističnim tonom označila za sovražnike naroda. Najvišji organ OF je postal vrhovni plenum OF, v katerem so imele zastopnike vse v OF vključene skupine, sestajal pa se je poredko. Operativno telo je bil izvršni odbor OF, v katerem so imele predstavnike le štiri ustanovne skupine, izjemno vlogo pa je imel tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), najvišji predstavniški organ slovenskega naroda, ki je imel podrejene odbore po vsem slovenskem ozemlju. Osnovnim štirim skupinam v OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti, kulturni delavci) se je kmalu pridružilo še 16 drugih političnih skupin in društev. V OF so se ljudje vključevali neposredno ali prek skupin. Nastala je razvejana organizacijska mreža, od terenskih prek rajonskih, okrožnih in pokrajinskih odborov do vrhovnega plenuma in izvršnega odbora. Delavci raznih strok so imeli svoje matične odbore OF, npr. zdravstveni delavci, poštarji, železničarji, pravniki, itd.
Komunisti so že junija 1941 ustanovili Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, dva meseca kasneje pa - brez vednosti svojih zaveznikov v OF - še Varnostno obveščevalno službo OF, namenjeno boju zoper okupatorje in njegovim sodelavcem med Slovenci. OF je postajala vse bolj "komunistična" - tako usmeritev so še bolj določali sklepi Vrhovnega plenuma OF iz septembra 1941, ki so še bolj zoževali osnovo narodnoosvobodilnega gibanja in demokratičnost; vse večje je bilo obračunavanje med političnimi nasprotniki. 1. marca 1943 je prišlo na pritisk KPS do skupne izjave treh ustanovnih skupin OF (KPS, sokoli, krščanski socialisti) o enotnosti OF, bolj znane kot dolomitska izjava. Z njo je bila formalno priznana vodilna vloga KPS, ostali skupini pa sta se morali odpovedati posebni organiziranosti, svojemu aktivističnemu kadru in nameri, da bi kdaj ustanovili svoji stranki. V izjavi je bilo tudi poudarjeno, da se bo prihodnji slovenski politični razvoj zgledoval po sovjetskem. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil po volitvah v zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943 izvoljen 120-članski vrhovni plenum OF z 10-članskim izvršnim odborom, temelj slovenske državnosti pa je OF postavila februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je imel poverjeništva, komisije in institute. Ta je 5. maja 1945 izdal tudi zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovščini. Povojna naslednica OF je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL); vanjo se je preimenovala leta 1953.
In kdaj so se začela praznovanja dneva OF? Ob prvi obletnici ustanovitve so vodstva ustanovnih skupin naslovila posebne razglase na svoje aktiviste, vendar brez poudarjanja, da gre za obletnico. Drugo obletnico leta 1943 so partizani zaznamovali že bolj slovesno, med drugim je izšla tudi posebna številka Slovenskega poročevalca s poslanicami izvršnega odbora OF. Ob tretji obletnici OF je Tito Slovencem poslal posebno poslanico, proslave pa so potekale v znamenju pričakovanega konca vojne. Ta se je končala šele naslednje leto, ko je bila proslava že usmerjena v spodbujanje ljudi za obnovo domovine in v ureditev družbenih odnosov na drugačnih temeljih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Obeležili so obletnico smrti talcev in zmage nad fašizmom