V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Delitev in ločevanj v Pomurju in Slovenskih goricah ni

 

S 14. pohodom ob meji med Radenci in Gornjo Radgono, se je kakšnih 200 veteranov in drugih pohodnikov spomnilo odhoda JLA iz teh koncev - spregovoril jim je načelnik generalštaba SV, dr. Andrej Osterman

Pohod ob MuriV petek (3.7.2015) je minilo natanko 24 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 14. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone.

Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 24 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, a je letos mogoče tudi zaradi velike vročine, le obisk bil nekoliko manjši. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor, sestavljen iz vseh veteranskih združenj, vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi petek v juliju, ob 18. uri zbrali pri spominskem obeležju v Radencih. Po pozdravnem nagovoru direktorice občinske uprave Radenci, Mojce Marovič in predsednika OZ VVS Gornja Radgona Nika Brusa, ter položitvi venca na spominsko obeležje Alojzu Gaubeju, se je kolona kakšnih 150 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Miha Strha (Borci za vrednote NOB) in Bogdana Šajnoviča (OZ SČ), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni. Kljub veliki vročini in komarjem, se je pohodnikom med potjo pridružilo še kar nekaj pohodnikov, tako da jih je v Radgono priošlo že okoli 200. Seveda pohodniki niso bili samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač, Lenarta in Benedikta, katerih teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Gornje Radgone.
Pod nepisanim geslom: „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev", kjer se pozdravlja s spoštovani gospodje in tovariši, se je pohoda udeležilo tudi veliko gostov, iz vojaških in političnih krogov, predvsem tisti, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti kaj pomenili v vodenju TO, milice, lokalnih skupnosti, visoki predstavniki vojske in veteranskih združenj... Vse skupaj jih jih je pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni počakal tamkajšnji pihalni orkester. Pred položitvijo venca na omenjeno spominsko obeležje, je prisotne na slovesnosti, katero je povezovala Tamara Duh, pozdravil domači župan Stanislav Rojko, ki je tudi sam pred 24 leti bil s puško pri obrambi Gornje Radgone. Med drugim je dejal, kako smo „pred 24 leti stopili skupaj in bili uspešni". Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal radgonski župan.
Zadnjo besedo pa je imel načelnik generalštaba SV generalmajor, dr. Andrej Osterman, ki je v Gornjo Radgono prispel z zamudo, saj je tudi prvega slovenskega vojaka zadržala prometna nesreča, ki je na „Štajerki" pri Dramljah povzročila večkilometrsko kolono. Kljub temu je dr. Osterman izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi zlasti tiste, ki so pred 24 leti pogumno sodelovali v spopadu. „V posebno čast mi je, da vas lahko v imenu Slovenske vojske nagovorim tu, v Gornji Radgoni, kjer že vrsto let negujete spomin na duh uporništva, ki ste ga mnogi med vami pokazali v dogodkih pred 24 leti. Tu, kjer se je pred natanko 24 leti začel umik agresorjeve oklepne enote, ki je bil hkrati simbolni začetek umika tedanje JLA iz Slovenije. V mestu, ki je med osamosvojitveno vojno utrpelo največjo materialno škodo, in katerega prebivalci ste pokazali vaš uporniški duh in se skupaj z vsemi silami borili proti agresorju. Veseli me, da vam danes lahko izrečem svoje spoštovanje, predvsem pa, da se lahko zahvalim za vsa prizadevanja in vloženi trud pripadnikom tedanje TO, milice, gasilcem in drugim reševalcem, predvsem pa vam, tukajšnjim občankam in občanom, ki ste zaslužni za predajo agresorjevih vojakov in prevzem mejnega prehoda v slovenske roke. Takrat smo se odločali s srcem, z enotnostjo v mislih in dejanjih. Združevale so nas namere, ki smo jih tudi uresničili", je dejal generalmajor Osterman, ki je dodal, da bosta leti 1990 in 1991 ostali zapisani v slovensko zgodovino, saj sta mejnik med dvema obdobjema slovenskega naroda.
Vsa dogajanja v tistih letih so po Ostermanu omogočila, da smo lahko v času priprav in kasneje v vojni za Slovenijo ustvarili učinkovit oboroženi obrambni sistem, ki sta ga tvorila TO in milica, podpirali pa ostali državni organi in inštitucije ter, kar je najpomembneje - slovenski narod. „Tako smo skupaj obranili našo mlado, novonastalo državo. Vi, tukaj zbrani, ste se z življenjsko preizkušnjo soočili prav tu, v Gornji Radgoni. Zapora meja je bil leta 1991 poskus Sloveniji tudi zapreti pot v evropsko integracijo, v skupnost demokratičnih držav, v bolj svobodno in ekonomsko uspešno družbo. Spopad za tukajšnji mejni prehod zato ni bila le bojna akcija, zgodba o pogumu, vztrajnosti, negotovosti, strahu in žrtvah. Šlo je tudi za simbolično ponovno odprtje poti v evropski prostor. Tu, v Gornji Radgoni, se je spopad med slovenskimi obrambnimi silami in mnogo močnejšo enoto tedanje JLA začel 28. junija, ko je slednja s tanki zasedla mednarodni mejni prehod in Carinsko upravo. O pomenu, ki ga je JLA pripisovala Gornji Radgoni, priča dejstvo, da je bil na čelu kolone sam poveljnik brigade polkovnik Popov. Pripadniki TO, milice in občani, ki ste se pogumno vključili v boje, ste - po njenem začetnem uspehu-oklepno kolono JLA s skupnimi močmi spravili v brezizhoden položaj. Branilci mesta, lahko ste ponosni na vaša pogumna dejanja".
Značilnost delovanja slovenskih obrambnih sil v Gornji Radgoni, se kaže v tem, da so potekali vojaški spopadi v samem mestu. Zato je mesto utrpelo veliko materialno škodo. Uporabljene so bile izkušnje splošnega ljudskega odpora, saj so pri tem sodelovale številne mestne strukture, prostovoljci ter se tako skupaj z vojaškimi in miličniškimi silami borili s tehnično močnejšim nasprotnikom. „Naša odločitev za samostojno in neodvisno Slovenijo pred skoraj četrt stoletja je bila težka, vendar pravilna. Preživeli smo, se uspešno razvijali in se postavili ob bok mnogo večjim in močnejšim državam sveta. Prav v Pomurju je čutiti ponos in domoljubje. Tudi pripadniki SV ohranjamo sporočilo domoljubja. Odgovorno opravljamo svoje delo in tako stremimo k boljšim pogojem za življenje naših sodržavljanov. Ženejo nas vizija, občutek za ljudi in vztrajnost. Sledimo sodobnim varnostnim in ekonomskim izzivom in predano opravljamo naše poslanstvo", je dejal dr. Andrej Osterman, ki je dodal, da je naša skupna odgovornost skrb za ohranjanje spomina na boje, žrtve, uspehe in prizadevanja, zaradi katerih lahko danes živimo v svobodni in neodvisni državi. Z zaznamovanjem pomembnih preteklih dogodkov, kot je bil ta, v Gornji Radgoni, prenašamo vrednote prizadevanj za samostojnost na mlajše generacije. „Bodimo ponosni na našo zgodovino, spoštujmo pomembne dogodke in živimo naše skupne vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo in njegove pravice, solidarnost, sožitje z razlikami, strpnost in razumevanje drugačnosti, spoštljiv odnos do preteklosti, predvsem pa pravico do prihodnosti za vse. Dogodki in posamezniki, ki so nam s svojimi dejanji tlakovali pot do svobode, nas morajo navdajati s hvaležnostjo in spoštovanjem", je še dejal načelnik generalštaba SV. dr. Andrej Osterman.
Po končani slovesnosti so se vsi prisotni preselili v gasilski dom Gornja Radgona, kjer je potekalo družabno srečanje, kjer so med drugim predstavili tudi zbornik z naslovom: Vloga TO Pomurja v procesu osamosvajanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Delitev in ločevanj v Pomurju in Slovenskih goricah ni