„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Delitev in ločevanj v Pomurju in Slovenskih goricah ni

 

S 14. pohodom ob meji med Radenci in Gornjo Radgono, se je kakšnih 200 veteranov in drugih pohodnikov spomnilo odhoda JLA iz teh koncev - spregovoril jim je načelnik generalštaba SV, dr. Andrej Osterman

Pohod ob MuriV petek (3.7.2015) je minilo natanko 24 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 14. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone.

Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 24 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, a je letos mogoče tudi zaradi velike vročine, le obisk bil nekoliko manjši. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor, sestavljen iz vseh veteranskih združenj, vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi petek v juliju, ob 18. uri zbrali pri spominskem obeležju v Radencih. Po pozdravnem nagovoru direktorice občinske uprave Radenci, Mojce Marovič in predsednika OZ VVS Gornja Radgona Nika Brusa, ter položitvi venca na spominsko obeležje Alojzu Gaubeju, se je kolona kakšnih 150 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Miha Strha (Borci za vrednote NOB) in Bogdana Šajnoviča (OZ SČ), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni. Kljub veliki vročini in komarjem, se je pohodnikom med potjo pridružilo še kar nekaj pohodnikov, tako da jih je v Radgono priošlo že okoli 200. Seveda pohodniki niso bili samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač, Lenarta in Benedikta, katerih teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Gornje Radgone.
Pod nepisanim geslom: „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev", kjer se pozdravlja s spoštovani gospodje in tovariši, se je pohoda udeležilo tudi veliko gostov, iz vojaških in političnih krogov, predvsem tisti, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti kaj pomenili v vodenju TO, milice, lokalnih skupnosti, visoki predstavniki vojske in veteranskih združenj... Vse skupaj jih jih je pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni počakal tamkajšnji pihalni orkester. Pred položitvijo venca na omenjeno spominsko obeležje, je prisotne na slovesnosti, katero je povezovala Tamara Duh, pozdravil domači župan Stanislav Rojko, ki je tudi sam pred 24 leti bil s puško pri obrambi Gornje Radgone. Med drugim je dejal, kako smo „pred 24 leti stopili skupaj in bili uspešni". Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal radgonski župan.
Zadnjo besedo pa je imel načelnik generalštaba SV generalmajor, dr. Andrej Osterman, ki je v Gornjo Radgono prispel z zamudo, saj je tudi prvega slovenskega vojaka zadržala prometna nesreča, ki je na „Štajerki" pri Dramljah povzročila večkilometrsko kolono. Kljub temu je dr. Osterman izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi zlasti tiste, ki so pred 24 leti pogumno sodelovali v spopadu. „V posebno čast mi je, da vas lahko v imenu Slovenske vojske nagovorim tu, v Gornji Radgoni, kjer že vrsto let negujete spomin na duh uporništva, ki ste ga mnogi med vami pokazali v dogodkih pred 24 leti. Tu, kjer se je pred natanko 24 leti začel umik agresorjeve oklepne enote, ki je bil hkrati simbolni začetek umika tedanje JLA iz Slovenije. V mestu, ki je med osamosvojitveno vojno utrpelo največjo materialno škodo, in katerega prebivalci ste pokazali vaš uporniški duh in se skupaj z vsemi silami borili proti agresorju. Veseli me, da vam danes lahko izrečem svoje spoštovanje, predvsem pa, da se lahko zahvalim za vsa prizadevanja in vloženi trud pripadnikom tedanje TO, milice, gasilcem in drugim reševalcem, predvsem pa vam, tukajšnjim občankam in občanom, ki ste zaslužni za predajo agresorjevih vojakov in prevzem mejnega prehoda v slovenske roke. Takrat smo se odločali s srcem, z enotnostjo v mislih in dejanjih. Združevale so nas namere, ki smo jih tudi uresničili", je dejal generalmajor Osterman, ki je dodal, da bosta leti 1990 in 1991 ostali zapisani v slovensko zgodovino, saj sta mejnik med dvema obdobjema slovenskega naroda.
Vsa dogajanja v tistih letih so po Ostermanu omogočila, da smo lahko v času priprav in kasneje v vojni za Slovenijo ustvarili učinkovit oboroženi obrambni sistem, ki sta ga tvorila TO in milica, podpirali pa ostali državni organi in inštitucije ter, kar je najpomembneje - slovenski narod. „Tako smo skupaj obranili našo mlado, novonastalo državo. Vi, tukaj zbrani, ste se z življenjsko preizkušnjo soočili prav tu, v Gornji Radgoni. Zapora meja je bil leta 1991 poskus Sloveniji tudi zapreti pot v evropsko integracijo, v skupnost demokratičnih držav, v bolj svobodno in ekonomsko uspešno družbo. Spopad za tukajšnji mejni prehod zato ni bila le bojna akcija, zgodba o pogumu, vztrajnosti, negotovosti, strahu in žrtvah. Šlo je tudi za simbolično ponovno odprtje poti v evropski prostor. Tu, v Gornji Radgoni, se je spopad med slovenskimi obrambnimi silami in mnogo močnejšo enoto tedanje JLA začel 28. junija, ko je slednja s tanki zasedla mednarodni mejni prehod in Carinsko upravo. O pomenu, ki ga je JLA pripisovala Gornji Radgoni, priča dejstvo, da je bil na čelu kolone sam poveljnik brigade polkovnik Popov. Pripadniki TO, milice in občani, ki ste se pogumno vključili v boje, ste - po njenem začetnem uspehu-oklepno kolono JLA s skupnimi močmi spravili v brezizhoden položaj. Branilci mesta, lahko ste ponosni na vaša pogumna dejanja".
Značilnost delovanja slovenskih obrambnih sil v Gornji Radgoni, se kaže v tem, da so potekali vojaški spopadi v samem mestu. Zato je mesto utrpelo veliko materialno škodo. Uporabljene so bile izkušnje splošnega ljudskega odpora, saj so pri tem sodelovale številne mestne strukture, prostovoljci ter se tako skupaj z vojaškimi in miličniškimi silami borili s tehnično močnejšim nasprotnikom. „Naša odločitev za samostojno in neodvisno Slovenijo pred skoraj četrt stoletja je bila težka, vendar pravilna. Preživeli smo, se uspešno razvijali in se postavili ob bok mnogo večjim in močnejšim državam sveta. Prav v Pomurju je čutiti ponos in domoljubje. Tudi pripadniki SV ohranjamo sporočilo domoljubja. Odgovorno opravljamo svoje delo in tako stremimo k boljšim pogojem za življenje naših sodržavljanov. Ženejo nas vizija, občutek za ljudi in vztrajnost. Sledimo sodobnim varnostnim in ekonomskim izzivom in predano opravljamo naše poslanstvo", je dejal dr. Andrej Osterman, ki je dodal, da je naša skupna odgovornost skrb za ohranjanje spomina na boje, žrtve, uspehe in prizadevanja, zaradi katerih lahko danes živimo v svobodni in neodvisni državi. Z zaznamovanjem pomembnih preteklih dogodkov, kot je bil ta, v Gornji Radgoni, prenašamo vrednote prizadevanj za samostojnost na mlajše generacije. „Bodimo ponosni na našo zgodovino, spoštujmo pomembne dogodke in živimo naše skupne vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo in njegove pravice, solidarnost, sožitje z razlikami, strpnost in razumevanje drugačnosti, spoštljiv odnos do preteklosti, predvsem pa pravico do prihodnosti za vse. Dogodki in posamezniki, ki so nam s svojimi dejanji tlakovali pot do svobode, nas morajo navdajati s hvaležnostjo in spoštovanjem", je še dejal načelnik generalštaba SV. dr. Andrej Osterman.
Po končani slovesnosti so se vsi prisotni preselili v gasilski dom Gornja Radgona, kjer je potekalo družabno srečanje, kjer so med drugim predstavili tudi zbornik z naslovom: Vloga TO Pomurja v procesu osamosvajanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Delitev in ločevanj v Pomurju in Slovenskih goricah ni