Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Moravske Toplice gostile XX. Likovno kolonijo Primož Trubar

 

Bil je glasnik nacionalnega slovenskega izraza

Likovna kolonija Primož TrubarV lepih panonskih termah, v Moravskih Toplicah, se je v minulih dneh, poleg drugih gostov in turistov, trlo tudi likovnih umetnikov, ki so ustvarjali na mednarodni likovni koloniji „Primož Trubar - Moravske Toplice 2015". Kolonija je letos obeležila pomembno obletnico svojega nastanka, 20 let že namreč traja ta likovna manifestacija, ki ji nekako vedno uspeva, da s pomočjo umetniškega vodje, akademskega slikarja Nikolaja Beera, pritegne pomembne (9) slovenske sodobne likovne umetnike, ki že v svojih uveljavljenih likovnih izrazih dodajo še kamenček ali svoj osebni pogled na pomursko pokrajino, na Prekmurje, na to likovno zanimivo krajino, ki je s svojo kulturno dediščino in samo znamenitostjo naravnih lepot, kar nekakšen izziv vsem njim.

Tako mednarodna likovna kolonija nadaljuje s svojo prepoznavnostjo in na ta način pravzaprav tudi realizira tisto idejo, ki jo zasleduje tudi Protestantsko društvo Primož Trubar, da tudi v umetnosti in v ustvarjalnosti dajo oni svoj delež k temu razvoju in napredku ne samo tega ožjega prekmurskega prostora, temveč širšega slovenskega in tudi širšega evropskega. To je bila tudi ideja, za katero se je vedno zavzemal tudi Primož Trubar in je bil glasnik nacionalnega slovenskega izraza kot tudi širšega evropskega. Na letošnji likovni koloniji so se sicer zbrali uveljavljeni slikarji in slikarke različnih starosti, pa tudi različnih likovnih izrazov. Predstavil jih je umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal:
Apolonija Simon - zanjo je značilna njena osebna vizija prekmurske pokrajine, ki je v njenih slikah nekakšna apokaliptična krajina, kjer občutimo neko zapuščenost, osamljenost, kar poudarja s posameznimi drevesi, pomniki izginjanja nekega sveta. Igor Banfi – mlajša generacija prekmurskih likovnih umetnikov, je že uveljavljen s svojim likovnim izrazom. Tudi on se je tokrat lotil svojega razmišljanja o tej pokrajini, rahlo hriboviti pokrajini, na kateri na vrhu naslika posamezno drevo, ki prav tako simbolizira neko osamljenost in nek pečat današnji utrujenosti človeške zavesti. Aleksander Vukan – domačin iz Moravskih Toplic, figuralni slikar, zelo vehementno in prav svobodno slika človeško telo v različnih pozicijah in tudi v različnih likovnih izpovedih. Tone Seifert – velja za slikarja, katerega izraz temelji na barvi, na barvnem poudarku in tudi zanimiva ikonografija je prisotna v njegovih delih, to je ikonografija naslikane buče, ki nekako v vsej svoji monumentalnosti predstavlja to pokrajino in neki center iz katerega izvira rast te buče, ki simbolizira to razpetost krajine kakor tudi človeškega obstoja. Jože Vrščaj je akademski kipar, ki pa se zadnja leta uveljavlja tudi v samem slikarstvu, saj mu je uspelo ustvariti svoj osebni likovni izraz, temelječ na uporabi industrijskih barv, ki jih prav s posebno tehniko poliva po likovni površini. To sámo oblikovanje likovnih podob, ki spominjajo na razne micelije, na ličinke, žuželke, členkarje, nekako daje tej likovni podobi organski značaj.
Rudi Benetik – prihaja iz avstrijske Koroške, je rahločuten slikar, ki posebej v kolažnih tehnikah prenaša in vizualizira svoje občutje kraja, ljudi, dogodkov, spomina, razmišljanja, vse v nekem poetičnem likovnem jeziku, v katerem s posameznimi detajli opominja bodisi na zastrtost deževnega dne, bodisi na sončni dan, bodisi na neko rast, neko rastišče; tudi posamezne veje odražajo njegovo občutje tega panonskega sveta v nekem poetičnem likovnem jeziku. Lucija Stramec je prav tako mlajša generacija sodobnih likovnih umetnikov v Sloveniji. Tudi ona je razvila neko samosvojo likovno podobo in sistem, kako pravzaprav naslikati svetlobo, torej postopek, ki ni tako pogost v likovni umetnosti, ampak slikarka se je zavestno odločila, da s tankimi čopiči naslika samo svetlobo. Pri tem v svojem likovnem svetu ona s svetlobo odstira predmetnost – bodisi da gre za drevesa bodisi da gre za preplet listov ali svetlobo, ujeto na vodni površini, tako da njena podoba odraža, lahko bi rekli, nek fantastičen svet, ki pa se šele odkrije v svetlobi. Dušan Klun je slikar konceptualist, saj s premišljenimi konceptualnimi zasnovami izraža neko vsebino, neko idejo, ki jo spravi na likovno podobo v nekakšnem strukturalnem redu, kjer barva in detajl, simbol in znak ponazarjajo nek dogodek ali neko zgodovinsko obdobje, kot na primer zvezda, in na ta način pač opozarja s svojimi deli na neko dogajanje, na neko zgodovinsko preteklost in druge dogodke. Tomaž Perko, prav tako velja za slikarja, odličnega portretista in detajlista. Tokrat pa je v Moravskih Toplicah iskal svojo inspiracijo v samem kraju , kjer bo poskušal najti tiste likovne motive, ki njegovemu izrazu najbolj ustrezajo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Moravske Toplice gostile XX. Likovno kolonijo Primož Trubar