Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Indija jo je oblikovala kot reka oblikuje kamen

 

Misijonarka Marija Sreš na pripovedovalno-literarnem večeru v Radgonski knjižnici

Marija SrešRadgonska knjižnica, ki deluje v okviru Javnega zavoda knjižnica Gornja Radgona, in pokriva občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ob glavni dejavnosti, izposoji knjig in drugega gradiva, posveča veliko pozornost tudi drugim kulturnim dejavnostim. V svojih prostorih pripravlja tudi likovne in druge razstave, ki si jih ob obisku knjižnice ogleda veliko ljubiteljev umetnosti, razne delavnice, predavanja, ob tem knjižnica skozi leto pripravlja tudi razna srečanja z literati, bodisi iz domačega okolja ali širše.

Tako je tokrat, v teh toplih jesenskih dnevih, v prostorih knjižnice potekalo srečanje, pravzaprav pripovedovalno-literarni večer z misijonarko Marijo Sreš iz Beltincev. Na dobro obiskanem dogodku je moderatorka, sicer vodja knjižnice Katarina Rauter, iz prijazne gostje izvabila številne zanimivosti iz njenega dolgoletnega misijonarskega delovanja v Indiji. Srečanje je obogatil tudi prikaz dveh kratkih filmov: 70 let življenja Marije Sreš, ter filma, ki prikazuje življenje v delu Indije, kjer je kot misijonarka delovala.
Marija Sreš (roj. 1943 v Bratoncih) je končala Višjo ekonomsko šolo v Mariboru. Leta 1971 je kot misijonarka prišla v Indijo. Leta 1976 je v Ahmedabadu diplomirala iz gudžeratskega jezika in književnosti. Potem je štirideset let preživela med staroselci Dungri Garasiya v goratem predelu zvezne države Gudžerat. Staroselci imajo v indijski družbi najnižji kastni položaj, veljajo za družbene izobčence, nevredne stika z višjimi kastami. To še posebno velja za ženske, zato se je prav njim Marija Sreš še posebno posvetila. S sodelavkami in v sodelovanju z domačini je veliko storila za izboljšanje materialnega in socialnega položaja podeželskih žensk. Med njenimi projekti so bili: tečaji pisanja in branja, osnovno izobraževanje, gledališke igre, plesi, ročna dela, učenje veščin in poklicev, izboljšano gospodarjenje z zemljo in vodo, pogozdovanje, vzreja perutnine in koz, delo na cesti in drugi. Vodila je tudi razna ženska gibanja in še na druge načine pogumno posegla v tradicijo, čeprav se je zaradi tega kdaj znašla tudi v smrtni nevarnosti. Ženske, ki jim je na ta način povrnila človeško dostojanstvo in samospoštovanje, so jo nagovorile, naj zapiše njihove zgodbe.
Predvsem se je posvetila ženskam in s sodelavkami ter v sodelovanju z domačini veliko storila za izboljšanje njihovega materialnega in socialnega položaja. Vse svoje knjige je posvetila staroselkam in v njih piše o vsakdanjem življenju, o revščini, izkoriščanju, krivicah, lakoti, nespoštovanju, zlorabah, posilstvih, zmagah in porazih, veselju in »večnih nasmehih. Za knjigo Tam, kjer kesude cveto, je prejela drugo nagrado Gudžeratske akademije za književnost in umetnost. To je bilo prvič v zgodovini države Gudžerat, da je bila literarna nagrada podeljena krščanski misijonarki – tujki. Knjiga je bila uvrščena med sto najpomembnejših del v gudžeratski književnosti. Marija Sreš svoje knjige napiše najprej v gudžeratščini, jih nato prevede v angleščino, iz te pa so prevedene v slovenski jezik. Vse svoje knjige je posvetila staroselcem. Knjiga Tam, kjer kesude cveto, prinaša dvanajst zgodb, ki pripovedujejo o vsakdanjem življenju in razmerah staroselk: revščina, izkoriščanje, neenakopravnost, krivice, težaško delo, lakota, nespoštovanje, zlorabe, posilstva, pa tudi o njihovem pogumu, prizadevanju in boju za boljše življenje, zmagah in porazih, veselju in »večnih nasmehih«.
Pripovedno izročilo staroselcev je Marija Sreš zbrala in objavila v knjigi Najprej je bila ženska in druge zgodbe. Napisala je še knjigo Doma sem, kjer je moje srce, in knjigo pogovorov Ženska ženski. Marija Sreš je zapustila preskrbljenost, varnost in gotovost Slovenije (takrat še v Jugoslaviji) in se odpravila med staroselce, z njimi je delila preprosto življenje, revščino in lakoto, se naučila njihovega jezika, pisave in kulture ter jo sprejela s spoštovanjem. Pravi, da so ji staroselci »ukradli srce«, zato je ostala tako dolgo med njimi. Zato tudi sedaj vsako leto odpotuje v Indijo, da si ogreje dušo. Pri nas v Sloveniji pogreša dobre strani kulture staroselcev: toplino, gostoljubje, prijaznost, družabnost, solidarnost, delitev dobrin, vpetost v skupnost...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Indija jo je oblikovala kot reka oblikuje kamen