„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Antonu Rovšniku letošnja Nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka

 

Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi!

Anton Rovšnik - priznanjeOb letošnjem 20. občinskem prazniku Občine Gornja Radgona, ko niso razglasili častnega občana, je najvišje priznanje za leto 2015, Nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka, prejel dolgoletni pedagog in kulturnik, Anton Rovšnik. Na predlog Komisije za priznanja, pohvale in nagrade Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, in potrditev občinskega sveta, sta tako župan Stanislav Rojko in predsednik omenjene komisije Branko Klun, na svečani proslavi praznika, Rovšniku podelila to visoko in letos osrednje občinsko priznanje, in sicer za svojo življenjsko delo na področju kulture, izobraževanja, športa in drugih področij dela.

Rojen takoj po najhujši moriji v prejšnjem stoletju, 2. svetovni vojni, je Anton Rovšnik otroška leta je preživel v Črni na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo v Ravnah na Koroškem. Vmes pa je seveda, ker je potreboval sredstva za šolanje, delal mariskaj, med drugim tudi v rudniku. Leta 1966 se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, smer zgodovina – geografija, kar je tudi v roku zaključil in diplomiral, s čem se je s Koroške dokončno preselil v Pomurje. Na svoje prvo delovno mesto je nastopil 1. septembra 1968, in sicer na Osnovni šoli Negova, po odsluženju vojaškega roka pa je poučeval na Osnovni šoli Stogovci. Z delom ravnatelja osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, Apače je pričel 1. decembra 1978 in po
nepolnih osmih mandatih z ravnateljevanjem na OŠ Apače zaključil s 30. novembrom 2009, z odhodom v pokoj. Od skupno polnih 40 let pedagoškega dela je Anton Rovšnik 31 let ravnateljeval na Osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh Apače, po letu 2008 pa še poleg OŠ, v vrtcu Apače.
Leta 1947 se je z družino preselil v občino Gornja Radgona, kjer sta si z ženo, poleg njene domačije na Partizanski cesti, tik ob središču mesta, postavila svojo domovanje. Vseskozi, od prihoda na prvo delovno mesto v Negovo, do odhoda v pokoj, je občan občine Gornja Radgona, kjer je več kot štiri desetletja opravljal razne politične funkcije, in sicer v letih 1981-1984 podpredsednik Občine Gornja Radgona, v letih 1998-2002 občinski svetnik Občine Gornja Radgona. Bolj kot politik, je bil Anton športni in kulturni ustvarjalec. Kot kulturni ustvarjalec se je ukvarjal s pisanjem besedil recitalov, z lutkovno dejavnostjo v okviru takratnega Kulturnega društva Svoboda Apače, z likovnim ustvarjanjem v okviru Likovnega društva Gornja Radgona, udeleževal se je na takratnih Elradovih likovnih kolonijah, s prvo razstavo leta 1973 v Gornji Radgoni, nato pa preko 40 samostojnih razstav doma in v tujini. Organiziral je likovne kolonije za učence osnovnih šol v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Gornja Radgona. Ob tem je organiziral preko 50 kulturnih prireditev, promocijskih srečanj, koncertov in proslav, med njimi tudi veliko občinsko proslavo ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, izvedeni na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni.
Ukvarjal se je z ljudsko glasbo; bil je vodja skupine ljudskih godcev »Cugari« iz Apač, s katero so prepotovali velik del Slovenije, pa tudi sosednje Avstrije. Udeležili so se finalnega srečanja ljudskih godcev in pevcev Slovenije v Šmartnem na Pohorju (leta 1992), dve leti za tem pa prireditve Zlata harmonika Ljubečne. Nepogrešljivi so bili na občinskih kulturnih prireditvah. Kot športnik se je aktivno ukvarjal z nogometom in odbojko, v okviru TVD Partizan Apače, kjer je predsedoval 12 let in organiziral vrsto športnih prireditev. V tem obdobju je bil izbran za športnika leta med veterani Občine Gornja Radgona. Njegova posebna ljubezen pa je bila povezana z raziskovanjem in spoznavanjem zgodovinske preteklosti, predvsem domačega okolja, pa tudi širše. Na apaški šoli je bil začetnik ekološkega osveščanja, v kar ga je pripeljala problematika onesnažene pitne vode. Za zaslužni projekt je šola leta 2003 prejela certifikat evropske eko-šole; projekt je postal vsakoletna praksa, šola pa se je leta 2007 vključila v tabor zdravih šol.
Poleg zadnjega priznanja – Nagrade Akademika Antona Trstenjaka, je Anton Rovšnik prejel celo vrsto priznanj, med njimi so: leta 1982 - priznanje skupščine Občina Gornja Radgona, za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja; leta 1986 - Šilihovo nagrado Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona, za uspešno delo na vzgojno izobraževalnem področju; Leta 2008 - Spominska plaketa Nogometnega kluba Apače, ob 60-letnici organiziranega športa v Apaški dolini; Leta 2009 - Spominska plaketa Dan prijateljev športa, od Društva za šport in rekreacijo Apače; Leta 2009 - Zlata spominska plaketa OS Apače, za uspešno 30-letno ravnateljevanje...
Ob vsem tem ima gotovo veliko veljavo misel Korošca, ki je zaznamoval eno obdobje na radgonskem področju: Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi! S temi besedami, v svojem značilnem izjemno sugestivnem načinu, je segel globoko v srce vsem obiskovalcem v nabito polni dvorani v Domu kulture v Gornji Radgoni, kjer so obeležili 20. občinski praznik in kjer je sam prejel visoko priznanje. Z besedami je želel opozoriti tudi na ljudi, ki v zadnjem času, ne po svoji krivdi, mimo nas, iz pekla, bežijo trebuhom za kruhom, v boljšo prihodnost!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Antonu Rovšniku letošnja Nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka