Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Antonu Rovšniku letošnja Nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka

 

Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi!

Anton Rovšnik - priznanjeOb letošnjem 20. občinskem prazniku Občine Gornja Radgona, ko niso razglasili častnega občana, je najvišje priznanje za leto 2015, Nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka, prejel dolgoletni pedagog in kulturnik, Anton Rovšnik. Na predlog Komisije za priznanja, pohvale in nagrade Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, in potrditev občinskega sveta, sta tako župan Stanislav Rojko in predsednik omenjene komisije Branko Klun, na svečani proslavi praznika, Rovšniku podelila to visoko in letos osrednje občinsko priznanje, in sicer za svojo življenjsko delo na področju kulture, izobraževanja, športa in drugih področij dela.

Rojen takoj po najhujši moriji v prejšnjem stoletju, 2. svetovni vojni, je Anton Rovšnik otroška leta je preživel v Črni na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo v Ravnah na Koroškem. Vmes pa je seveda, ker je potreboval sredstva za šolanje, delal mariskaj, med drugim tudi v rudniku. Leta 1966 se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, smer zgodovina – geografija, kar je tudi v roku zaključil in diplomiral, s čem se je s Koroške dokončno preselil v Pomurje. Na svoje prvo delovno mesto je nastopil 1. septembra 1968, in sicer na Osnovni šoli Negova, po odsluženju vojaškega roka pa je poučeval na Osnovni šoli Stogovci. Z delom ravnatelja osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, Apače je pričel 1. decembra 1978 in po
nepolnih osmih mandatih z ravnateljevanjem na OŠ Apače zaključil s 30. novembrom 2009, z odhodom v pokoj. Od skupno polnih 40 let pedagoškega dela je Anton Rovšnik 31 let ravnateljeval na Osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh Apače, po letu 2008 pa še poleg OŠ, v vrtcu Apače.
Leta 1947 se je z družino preselil v občino Gornja Radgona, kjer sta si z ženo, poleg njene domačije na Partizanski cesti, tik ob središču mesta, postavila svojo domovanje. Vseskozi, od prihoda na prvo delovno mesto v Negovo, do odhoda v pokoj, je občan občine Gornja Radgona, kjer je več kot štiri desetletja opravljal razne politične funkcije, in sicer v letih 1981-1984 podpredsednik Občine Gornja Radgona, v letih 1998-2002 občinski svetnik Občine Gornja Radgona. Bolj kot politik, je bil Anton športni in kulturni ustvarjalec. Kot kulturni ustvarjalec se je ukvarjal s pisanjem besedil recitalov, z lutkovno dejavnostjo v okviru takratnega Kulturnega društva Svoboda Apače, z likovnim ustvarjanjem v okviru Likovnega društva Gornja Radgona, udeleževal se je na takratnih Elradovih likovnih kolonijah, s prvo razstavo leta 1973 v Gornji Radgoni, nato pa preko 40 samostojnih razstav doma in v tujini. Organiziral je likovne kolonije za učence osnovnih šol v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Gornja Radgona. Ob tem je organiziral preko 50 kulturnih prireditev, promocijskih srečanj, koncertov in proslav, med njimi tudi veliko občinsko proslavo ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, izvedeni na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni.
Ukvarjal se je z ljudsko glasbo; bil je vodja skupine ljudskih godcev »Cugari« iz Apač, s katero so prepotovali velik del Slovenije, pa tudi sosednje Avstrije. Udeležili so se finalnega srečanja ljudskih godcev in pevcev Slovenije v Šmartnem na Pohorju (leta 1992), dve leti za tem pa prireditve Zlata harmonika Ljubečne. Nepogrešljivi so bili na občinskih kulturnih prireditvah. Kot športnik se je aktivno ukvarjal z nogometom in odbojko, v okviru TVD Partizan Apače, kjer je predsedoval 12 let in organiziral vrsto športnih prireditev. V tem obdobju je bil izbran za športnika leta med veterani Občine Gornja Radgona. Njegova posebna ljubezen pa je bila povezana z raziskovanjem in spoznavanjem zgodovinske preteklosti, predvsem domačega okolja, pa tudi širše. Na apaški šoli je bil začetnik ekološkega osveščanja, v kar ga je pripeljala problematika onesnažene pitne vode. Za zaslužni projekt je šola leta 2003 prejela certifikat evropske eko-šole; projekt je postal vsakoletna praksa, šola pa se je leta 2007 vključila v tabor zdravih šol.
Poleg zadnjega priznanja – Nagrade Akademika Antona Trstenjaka, je Anton Rovšnik prejel celo vrsto priznanj, med njimi so: leta 1982 - priznanje skupščine Občina Gornja Radgona, za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja; leta 1986 - Šilihovo nagrado Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona, za uspešno delo na vzgojno izobraževalnem področju; Leta 2008 - Spominska plaketa Nogometnega kluba Apače, ob 60-letnici organiziranega športa v Apaški dolini; Leta 2009 - Spominska plaketa Dan prijateljev športa, od Društva za šport in rekreacijo Apače; Leta 2009 - Zlata spominska plaketa OS Apače, za uspešno 30-letno ravnateljevanje...
Ob vsem tem ima gotovo veliko veljavo misel Korošca, ki je zaznamoval eno obdobje na radgonskem področju: Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi! S temi besedami, v svojem značilnem izjemno sugestivnem načinu, je segel globoko v srce vsem obiskovalcem v nabito polni dvorani v Domu kulture v Gornji Radgoni, kjer so obeležili 20. občinski praznik in kjer je sam prejel visoko priznanje. Z besedami je želel opozoriti tudi na ljudi, ki v zadnjem času, ne po svoji krivdi, mimo nas, iz pekla, bežijo trebuhom za kruhom, v boljšo prihodnost!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Antonu Rovšniku letošnja Nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka