Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Minilo je 75 let od smrti dr. Antona Korošca

 

Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici tako ohranja spomin tudi na slovenskega politika in teologa dr. Antona Korošca (rojen 12. maja 1872 v Biserjanah, umrl 14. decembra 1940 v Beogradu).

dr. Anton KorošecV organizaciji Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici in Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici je potekala spominska slovesnost ob 75-letnici smrti duhovnika, urednika in vodilnega slovenskega politika prve polovice 20. stoletja dr. Antona Korošca. Uvodoma sta mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikla in jürjovški župan Miroslav Petrovič položila spominski venec pred kip dr. Antona Korošca. Slovesno mašo posvečeno dr. Antonu Korošcu sta poleg nadškofa msgr. Alojzija Cikla darovala dr. Karel Bedernjak in farni župnik Boštjan Ošlaj.

V Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici je bila obiskovalcem predstavljena razstava o življenju in delu dr. Antona Korošca. Razstavljene pisne, materialne, fotografske in filmske vire so prispevali Pokrajinski arhiv iz Maribora, Univerzitetna knjižnica Maribor, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, največ pa družina Ketiš iz Biserjan. Razstavo je sta pripravila Katja Peršak in Franc Čuš.
Zaključek prireditve je sledil v Kocbekovi dvorani na kateri je potekalo snemanje javne radijske oddaje v produkciji Radia Maribor. Uvod v oddajo je prispevala domačinka, 94-letna Ivanka Belec iz Slaptincev v obliki recitaciji, ki je kot 19-letno dekle leta 1940 deklamirala v čast umrlega dr. Antona Korošca. O življenju, predvsem pa zgodovinsko politični vlogi dr. Antona Korošca so razpravljali: dr. Feliks Bister, dr. Vincenc Rajšp, zgodovinarja z Dunaja, dr. Vlasta Stavbar, zgodovinarka iz Univerzitetne knjižnice Maribor, dr. Andrej Rahten, zgodovinar in slovenski veleposlanik na Dunaju ter domačin Franc Čuš. Oddajo je sicer vodil urednik na Radiu Maribor Stanislav Kocutar.
In kdo je bil dr. Anton Korošec? Rodil se je v kmečki družini, oče Janez je bil lastnik manjše kmetije in tudi mati Neža, rojena Ploj, je bila kmečkega porekla. Deželno gimnazijo je dokončal v Mariboru, kjer je tudi zaključil študij teologije. Leta 1898 je postal prefekt mariborskega dijaškega semenišča in leta 1905 doktoriral iz teologije v Gradcu. Že zgodaj se je vključil v narodno politično delovanje v svojem okolju, kjer je bilo čutiti močan nemški pritisk. S podobnimi izkušnjami se je soočil ob sodelovanju s prekmurskimi Slovenci, ki so imeli podobne težave z Madžari. Bil je pisec in urednik časopisov, ki so takrat izhajali v Mariboru. Leta 1906 je bil v peti splošni kuriji izvoljen v avstrijski državni zbor, katerega poslanec je ostal vse do razpada večstoletne monarhije. Maja 1917 je bil izvoljen na čelo južnoslovanskih poslancev na Dunaju, ki so se združili v Jugoslovanski klub, zato mu je pripadla častna dolžnost, da je prebral politični program, imenovan Majniška deklaracija. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika takrat najmočnejše slovenske politične stranke – Slovenske ljudske stranke, na čelu katere je ostal do smrti. 29. oktobra 1918 je Narodno, ko je vijeće v Zagrebu izdalo razglas o ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Predsednik omenjenega organa je bil Anton Korošec. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela bogata politična kariera Antona Korošca v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. S tovrstno politiko je skupaj s stranko predstavljal nenehno opozicijo velikosrbski ideji narodnega unitarizma in državnega centralizma. V dvajsetih letih sta bila Anton Korošec kakor tudi SLS deležna večinske podpore takratnega slovenskega volilnega telesa, saj je stranka na volitvah dobivala približno dvotretjinsko volilno podporo. To dejstvo je tudi odločilno vplivalo na položaj in vlogo SLS v Beogradu. Vrhunec politične kariere Korošca v Beogradu pomeni leto 1928, ko je bil kot edini nesrb v prvi jugoslovanski državi imenovan za predsednika kraljeve vlade, katere funkcijo je opravljal 157 dni.
„O veličini in pomenu Antona Korošca kot politika in človeka priča tudi njegov pogreb, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi. 40.000 ljudi je postavilo v špalir od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili najvidnejši predstavniki tako slovenskega kot državnega javnega življenja. Pogrebne obrede sta opravila ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in mariborski škof dr. Ivan Tomažič. Na zadnji poti od stolnice do pokopališča Navje so ga pospremili najvišji predstavniki državnih oblasti: člani kraljeve vlade in slovenski ban, bivši ministri in bani, senatorji in poslanci, župani avtonomnih slovenskih mest ter zastopniki kulturnih, vojaških, gospodarskih in političnih ustanov. Pred krsto so šli častna četa kraljeve vojske, gasilci, tisoč uniformiranih slovenskih fantov, tristo članic dekliških krožkov, zastopstvo Sokola, redovnice, srednješolsko in akademsko dijaštvo, zastave, godbe, združeni pevski zbori, trije cerkveni knezi z asistenco, dvesto duhovnikov", pravi zgodovinar Franc Čuš.
Anton Korošec je zapustil neizbrisen pečat v slovenski in jugoslovanski politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika Slovenske ljudske stranke, takrat najmočnejše slovenske politične stranke. Na njenem čelu je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišje politične položaje, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik vlade. 
Na Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah so leta 1990 odkrili spominsko ploščo, v Svetem Juriju ob Ščavnici so po njem poimenovali ulico. Leta 2006 so mu na trgu Videm pred cerkvijo postavili doprsni kip. Ob tisti priložnosti so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog kulturnega društva in občinskega svetnika ter direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa želijo urediti še omenjeno spominsko sobo. »Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je ureditev sobe zelo pomembna,« je poudaril Fras.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Minilo je 75 let od smrti dr. Antona Korošca