Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Minilo je 75 let od smrti dr. Antona Korošca

 

Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici tako ohranja spomin tudi na slovenskega politika in teologa dr. Antona Korošca (rojen 12. maja 1872 v Biserjanah, umrl 14. decembra 1940 v Beogradu).

dr. Anton KorošecV organizaciji Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici in Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici je potekala spominska slovesnost ob 75-letnici smrti duhovnika, urednika in vodilnega slovenskega politika prve polovice 20. stoletja dr. Antona Korošca. Uvodoma sta mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikla in jürjovški župan Miroslav Petrovič položila spominski venec pred kip dr. Antona Korošca. Slovesno mašo posvečeno dr. Antonu Korošcu sta poleg nadškofa msgr. Alojzija Cikla darovala dr. Karel Bedernjak in farni župnik Boštjan Ošlaj.

V Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici je bila obiskovalcem predstavljena razstava o življenju in delu dr. Antona Korošca. Razstavljene pisne, materialne, fotografske in filmske vire so prispevali Pokrajinski arhiv iz Maribora, Univerzitetna knjižnica Maribor, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, največ pa družina Ketiš iz Biserjan. Razstavo je sta pripravila Katja Peršak in Franc Čuš.
Zaključek prireditve je sledil v Kocbekovi dvorani na kateri je potekalo snemanje javne radijske oddaje v produkciji Radia Maribor. Uvod v oddajo je prispevala domačinka, 94-letna Ivanka Belec iz Slaptincev v obliki recitaciji, ki je kot 19-letno dekle leta 1940 deklamirala v čast umrlega dr. Antona Korošca. O življenju, predvsem pa zgodovinsko politični vlogi dr. Antona Korošca so razpravljali: dr. Feliks Bister, dr. Vincenc Rajšp, zgodovinarja z Dunaja, dr. Vlasta Stavbar, zgodovinarka iz Univerzitetne knjižnice Maribor, dr. Andrej Rahten, zgodovinar in slovenski veleposlanik na Dunaju ter domačin Franc Čuš. Oddajo je sicer vodil urednik na Radiu Maribor Stanislav Kocutar.
In kdo je bil dr. Anton Korošec? Rodil se je v kmečki družini, oče Janez je bil lastnik manjše kmetije in tudi mati Neža, rojena Ploj, je bila kmečkega porekla. Deželno gimnazijo je dokončal v Mariboru, kjer je tudi zaključil študij teologije. Leta 1898 je postal prefekt mariborskega dijaškega semenišča in leta 1905 doktoriral iz teologije v Gradcu. Že zgodaj se je vključil v narodno politično delovanje v svojem okolju, kjer je bilo čutiti močan nemški pritisk. S podobnimi izkušnjami se je soočil ob sodelovanju s prekmurskimi Slovenci, ki so imeli podobne težave z Madžari. Bil je pisec in urednik časopisov, ki so takrat izhajali v Mariboru. Leta 1906 je bil v peti splošni kuriji izvoljen v avstrijski državni zbor, katerega poslanec je ostal vse do razpada večstoletne monarhije. Maja 1917 je bil izvoljen na čelo južnoslovanskih poslancev na Dunaju, ki so se združili v Jugoslovanski klub, zato mu je pripadla častna dolžnost, da je prebral politični program, imenovan Majniška deklaracija. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika takrat najmočnejše slovenske politične stranke – Slovenske ljudske stranke, na čelu katere je ostal do smrti. 29. oktobra 1918 je Narodno, ko je vijeće v Zagrebu izdalo razglas o ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Predsednik omenjenega organa je bil Anton Korošec. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela bogata politična kariera Antona Korošca v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. S tovrstno politiko je skupaj s stranko predstavljal nenehno opozicijo velikosrbski ideji narodnega unitarizma in državnega centralizma. V dvajsetih letih sta bila Anton Korošec kakor tudi SLS deležna večinske podpore takratnega slovenskega volilnega telesa, saj je stranka na volitvah dobivala približno dvotretjinsko volilno podporo. To dejstvo je tudi odločilno vplivalo na položaj in vlogo SLS v Beogradu. Vrhunec politične kariere Korošca v Beogradu pomeni leto 1928, ko je bil kot edini nesrb v prvi jugoslovanski državi imenovan za predsednika kraljeve vlade, katere funkcijo je opravljal 157 dni.
„O veličini in pomenu Antona Korošca kot politika in človeka priča tudi njegov pogreb, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi. 40.000 ljudi je postavilo v špalir od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili najvidnejši predstavniki tako slovenskega kot državnega javnega življenja. Pogrebne obrede sta opravila ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in mariborski škof dr. Ivan Tomažič. Na zadnji poti od stolnice do pokopališča Navje so ga pospremili najvišji predstavniki državnih oblasti: člani kraljeve vlade in slovenski ban, bivši ministri in bani, senatorji in poslanci, župani avtonomnih slovenskih mest ter zastopniki kulturnih, vojaških, gospodarskih in političnih ustanov. Pred krsto so šli častna četa kraljeve vojske, gasilci, tisoč uniformiranih slovenskih fantov, tristo članic dekliških krožkov, zastopstvo Sokola, redovnice, srednješolsko in akademsko dijaštvo, zastave, godbe, združeni pevski zbori, trije cerkveni knezi z asistenco, dvesto duhovnikov", pravi zgodovinar Franc Čuš.
Anton Korošec je zapustil neizbrisen pečat v slovenski in jugoslovanski politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika Slovenske ljudske stranke, takrat najmočnejše slovenske politične stranke. Na njenem čelu je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišje politične položaje, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik vlade. 
Na Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah so leta 1990 odkrili spominsko ploščo, v Svetem Juriju ob Ščavnici so po njem poimenovali ulico. Leta 2006 so mu na trgu Videm pred cerkvijo postavili doprsni kip. Ob tisti priložnosti so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog kulturnega društva in občinskega svetnika ter direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa želijo urediti še omenjeno spominsko sobo. »Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je ureditev sobe zelo pomembna,« je poudaril Fras.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Minilo je 75 let od smrti dr. Antona Korošca