Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Minilo je 75 let od smrti dr. Antona Korošca

 

Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici tako ohranja spomin tudi na slovenskega politika in teologa dr. Antona Korošca (rojen 12. maja 1872 v Biserjanah, umrl 14. decembra 1940 v Beogradu).

dr. Anton KorošecV organizaciji Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici in Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici je potekala spominska slovesnost ob 75-letnici smrti duhovnika, urednika in vodilnega slovenskega politika prve polovice 20. stoletja dr. Antona Korošca. Uvodoma sta mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikla in jürjovški župan Miroslav Petrovič položila spominski venec pred kip dr. Antona Korošca. Slovesno mašo posvečeno dr. Antonu Korošcu sta poleg nadškofa msgr. Alojzija Cikla darovala dr. Karel Bedernjak in farni župnik Boštjan Ošlaj.

V Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici je bila obiskovalcem predstavljena razstava o življenju in delu dr. Antona Korošca. Razstavljene pisne, materialne, fotografske in filmske vire so prispevali Pokrajinski arhiv iz Maribora, Univerzitetna knjižnica Maribor, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, največ pa družina Ketiš iz Biserjan. Razstavo je sta pripravila Katja Peršak in Franc Čuš.
Zaključek prireditve je sledil v Kocbekovi dvorani na kateri je potekalo snemanje javne radijske oddaje v produkciji Radia Maribor. Uvod v oddajo je prispevala domačinka, 94-letna Ivanka Belec iz Slaptincev v obliki recitaciji, ki je kot 19-letno dekle leta 1940 deklamirala v čast umrlega dr. Antona Korošca. O življenju, predvsem pa zgodovinsko politični vlogi dr. Antona Korošca so razpravljali: dr. Feliks Bister, dr. Vincenc Rajšp, zgodovinarja z Dunaja, dr. Vlasta Stavbar, zgodovinarka iz Univerzitetne knjižnice Maribor, dr. Andrej Rahten, zgodovinar in slovenski veleposlanik na Dunaju ter domačin Franc Čuš. Oddajo je sicer vodil urednik na Radiu Maribor Stanislav Kocutar.
In kdo je bil dr. Anton Korošec? Rodil se je v kmečki družini, oče Janez je bil lastnik manjše kmetije in tudi mati Neža, rojena Ploj, je bila kmečkega porekla. Deželno gimnazijo je dokončal v Mariboru, kjer je tudi zaključil študij teologije. Leta 1898 je postal prefekt mariborskega dijaškega semenišča in leta 1905 doktoriral iz teologije v Gradcu. Že zgodaj se je vključil v narodno politično delovanje v svojem okolju, kjer je bilo čutiti močan nemški pritisk. S podobnimi izkušnjami se je soočil ob sodelovanju s prekmurskimi Slovenci, ki so imeli podobne težave z Madžari. Bil je pisec in urednik časopisov, ki so takrat izhajali v Mariboru. Leta 1906 je bil v peti splošni kuriji izvoljen v avstrijski državni zbor, katerega poslanec je ostal vse do razpada večstoletne monarhije. Maja 1917 je bil izvoljen na čelo južnoslovanskih poslancev na Dunaju, ki so se združili v Jugoslovanski klub, zato mu je pripadla častna dolžnost, da je prebral politični program, imenovan Majniška deklaracija. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika takrat najmočnejše slovenske politične stranke – Slovenske ljudske stranke, na čelu katere je ostal do smrti. 29. oktobra 1918 je Narodno, ko je vijeće v Zagrebu izdalo razglas o ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Predsednik omenjenega organa je bil Anton Korošec. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela bogata politična kariera Antona Korošca v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. S tovrstno politiko je skupaj s stranko predstavljal nenehno opozicijo velikosrbski ideji narodnega unitarizma in državnega centralizma. V dvajsetih letih sta bila Anton Korošec kakor tudi SLS deležna večinske podpore takratnega slovenskega volilnega telesa, saj je stranka na volitvah dobivala približno dvotretjinsko volilno podporo. To dejstvo je tudi odločilno vplivalo na položaj in vlogo SLS v Beogradu. Vrhunec politične kariere Korošca v Beogradu pomeni leto 1928, ko je bil kot edini nesrb v prvi jugoslovanski državi imenovan za predsednika kraljeve vlade, katere funkcijo je opravljal 157 dni.
„O veličini in pomenu Antona Korošca kot politika in človeka priča tudi njegov pogreb, ki se ga je udeležilo več 10.000 ljudi. 40.000 ljudi je postavilo v špalir od stolne cerkve do Navja, kjer je pokopan. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili najvidnejši predstavniki tako slovenskega kot državnega javnega življenja. Pogrebne obrede sta opravila ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in mariborski škof dr. Ivan Tomažič. Na zadnji poti od stolnice do pokopališča Navje so ga pospremili najvišji predstavniki državnih oblasti: člani kraljeve vlade in slovenski ban, bivši ministri in bani, senatorji in poslanci, župani avtonomnih slovenskih mest ter zastopniki kulturnih, vojaških, gospodarskih in političnih ustanov. Pred krsto so šli častna četa kraljeve vojske, gasilci, tisoč uniformiranih slovenskih fantov, tristo članic dekliških krožkov, zastopstvo Sokola, redovnice, srednješolsko in akademsko dijaštvo, zastave, godbe, združeni pevski zbori, trije cerkveni knezi z asistenco, dvesto duhovnikov", pravi zgodovinar Franc Čuš.
Anton Korošec je zapustil neizbrisen pečat v slovenski in jugoslovanski politiki. Konec leta 1917 je bil izvoljen za predsednika Slovenske ljudske stranke, takrat najmočnejše slovenske politične stranke. Na njenem čelu je ostal do smrti. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je začela njegova bogata politična kariera v Beogradu, kjer je bil vnet zagovornik narodne avtonomije in federativne državne urejenosti. V Beogradu je zasedal najvišje politične položaje, med drugim je bil leta 1928 natanko 157 dni tudi predsednik vlade. 
Na Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah so leta 1990 odkrili spominsko ploščo, v Svetem Juriju ob Ščavnici so po njem poimenovali ulico. Leta 2006 so mu na trgu Videm pred cerkvijo postavili doprsni kip. Ob tisti priložnosti so pripravili tudi dvodnevni znanstveni simpozij. Na predlog kulturnega društva in občinskega svetnika ter direktorja Pokrajinskega arhiva Maribora Ivana Frasa želijo urediti še omenjeno spominsko sobo. »Zaradi spomina na našega največjega rojaka in promocije turizma je ureditev sobe zelo pomembna,« je poudaril Fras.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Minilo je 75 let od smrti dr. Antona Korošca