Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gasilec, potapljač, športnik, humanist...

( 1 Ocena ) 

Bogdan Šajnovič prejel Zlati grb občine Gornja Radgona

Bogdan ŠajnovičKo je Komisija za priznanja, pohvale in nagrade Občinskega sveta občine Gornja Radgona, odločala o občinskih nagrajencih za leto 2015, ob 20. občinskem prazniku, je bil soglasno potrjen predlog, da Zlati grb občine Gornja Radgona prejme vsestranski aktivist Bogdan Šajnovič. Tudi potrditev občinskega sveta ni bila vprašljiva, tako da sta župan Stanislav Rojko in predsednik omenjene komisije Branko Klun, na svečani proslavi praznika, visoko priznanje podelila enemu najbolj znanih in na različnih področjih prizadevnih Radgončanov, ki ga poznajo mnogi ljudje po vsej državi, ter tudi na območju nekdanje SFRJ, v sosednji Avstriji, v Nemčiji in še kje.

Sedeminšestdesetletni Bogdan Šajnovič, je Radgončan in »otrok spodnjega grisa«, kjer je bil že od malega prisoten marsikateremu dogodku, ki ga je potem spremljal skozi celo življenje. Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi za visoko priznanje, se je Bogdan po osnovni šoli šel učit kot vajenec v takratni Avtoremont, ki ga je do potankosti poznal že kot osnovnošolec. Zelo je ljubil motorje in avtomobile, zato je želel postati avtomehanik. Že v začetku vajeniške šole je postal član Avto moto društva (AMD) Radgona. Leta 1961 se je v Gornji Radgoni pričelo s tekmovanji oziroma »dirkanje z motorji« in Bogdan je že leta 1963 postal najmlajši športni funkcionar z opravljenim izpitom v takratni Jugoslaviji. V letu 1964, je kot sedemnajstletnik, sedel na pravi motor znamke Tomos D-5 s pridobljeno licenco, ter tako postal dirkač. Po dveh letih aktivnega športnega nastopanja je moral na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je, zaradi spremenjene politike vodstva AMD Radgona, bil primoran opustiti kariero tekmovalca in nadaljeval kot »športni funkcionar«, saj je postal predsednik športne komisije. V tem času je bil tudi predsednik mladinske organizacije v Gornji Radgoni.
Istega leta 1964 se je začel družiti z gasilci in že leta 1966 je postal njihov aktiven član. Nekateri dogodki pred letom 1974 ter nesreče in utopitve v okoliških jezerih in gramoznicah se je med člani gasilskega društva porodila zamisel, da je potrebno imeti izurjene in usposobljene može, ki si bodo upali v nevarnih primerih reševati ljudi in materialne dobrine iz vode. In Bogdan se je leta 1974 prijavi za reševalca iz vode oziroma potapljača. Že čez dve leti so tudi v Gornji Radgoni organizirali prve izpite iz potapljanja, dobili pa so tudi zeleno luč za ustanovitev potapljaške enote PGD GA PO RA (Gasilski potapljači Radgona). Prav Bogdan Šajnovič je bil imenovan za prvega vodjo te enote. Bogdan je svoje delo na gasilskem področju in na področju reševanja iz vode in na vodi, le še nadgrajeval; danes potapljaška enota šteje 15 zelo dobro izurjenih in opremljenih reševalcev-operativcev. Kar pa je največji uspeh enote GA PO RA, kar je nedvomno največja zasluga Bogdana Šajnoviča, da ima v svojih vrstah predsednika komiteja za reševanje in načelnika podvodno reševalne službe Slovenije. In zanimivo to delo opravlja njegov sin, Marko Sajnovič.
Leta 1998 je Bogdan Šajnovič prevzel tudi vodenje Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gornja Radgona in ga je vodil dva mandata. Vmes so njegove aktivnosti bile tudi na drugih področjih, saj je med drugim bila (ali še je): član predsedstva Gasilske zveze Gornja Radgona v letih 1998-2008, član komisije pri Gasilski zvezi Slovenije za reševanje na vodi in iz vode v letih 2008-2009, član upravnega odbora gasilske zveze Slovenije, v letih 2008-2013, član izvršnega odbora GZS in član poveljstva v letih 2009-2013, predsednik komisije GZS za reševanje na vodi in iz vode v letih 2009-2013, predsednik regijskega gasilskega sveta za Pomurje in predsednik Odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi Požarnega sklada. Danes je Bogdan še vedno zelo aktiven na področju zaščite in reševanja, čeprav zakon po 63. letu starosti onemogoča operativno delovanje članov. Kljub temu Bogdan v teh težkih časih vodi nastanitveni center za migrante na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Ob tem je: podpredsednik Območnega združenja Zveze slovenskih časnikov Gornja Radgona, namestnik predsednika PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora Gasilske zveze Radgona in aktiven član GA-PO-RA.
Za vse opravljeno, predvsem v prostem času, v minulem obdobju je prejel vrsto priznanj in odlikovanj, saj je med drugim: dobitnik zlatega znaka Avtoradgone in srebrne plakete AMZS; prejemnik odlikovanja gasilske zveze Zvezne Republike Nemčije, na področju reševanja na vodi in iz vode je dobitnik »Kipca podvodne reševalne službe« in v letu 2015 dobitnik »Zlate plakete« Slovenske potapljaške zveze za življenjsko delo na področju potapljanja, še posebej na področju podvodne reševalne službe Slovenije in v organih Slovenske potapljaške zveze. Takšno priznanje podeljuje Slovenska potapljaška zveza redkim posameznikom, in to na vsakih nekaj let. S svojim, še danes aktivnim delom, je ogromno pripomogel k razvoju gasilstva in je tudi po prenehanju vodilnega mandata dobil podeljen naziv »častni predsednik«...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Gasilec, potapljač, športnik, humanist...