Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gasilec, potapljač, športnik, humanist...

( 1 Ocena ) 

Bogdan Šajnovič prejel Zlati grb občine Gornja Radgona

Bogdan ŠajnovičKo je Komisija za priznanja, pohvale in nagrade Občinskega sveta občine Gornja Radgona, odločala o občinskih nagrajencih za leto 2015, ob 20. občinskem prazniku, je bil soglasno potrjen predlog, da Zlati grb občine Gornja Radgona prejme vsestranski aktivist Bogdan Šajnovič. Tudi potrditev občinskega sveta ni bila vprašljiva, tako da sta župan Stanislav Rojko in predsednik omenjene komisije Branko Klun, na svečani proslavi praznika, visoko priznanje podelila enemu najbolj znanih in na različnih področjih prizadevnih Radgončanov, ki ga poznajo mnogi ljudje po vsej državi, ter tudi na območju nekdanje SFRJ, v sosednji Avstriji, v Nemčiji in še kje.

Sedeminšestdesetletni Bogdan Šajnovič, je Radgončan in »otrok spodnjega grisa«, kjer je bil že od malega prisoten marsikateremu dogodku, ki ga je potem spremljal skozi celo življenje. Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi za visoko priznanje, se je Bogdan po osnovni šoli šel učit kot vajenec v takratni Avtoremont, ki ga je do potankosti poznal že kot osnovnošolec. Zelo je ljubil motorje in avtomobile, zato je želel postati avtomehanik. Že v začetku vajeniške šole je postal član Avto moto društva (AMD) Radgona. Leta 1961 se je v Gornji Radgoni pričelo s tekmovanji oziroma »dirkanje z motorji« in Bogdan je že leta 1963 postal najmlajši športni funkcionar z opravljenim izpitom v takratni Jugoslaviji. V letu 1964, je kot sedemnajstletnik, sedel na pravi motor znamke Tomos D-5 s pridobljeno licenco, ter tako postal dirkač. Po dveh letih aktivnega športnega nastopanja je moral na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je, zaradi spremenjene politike vodstva AMD Radgona, bil primoran opustiti kariero tekmovalca in nadaljeval kot »športni funkcionar«, saj je postal predsednik športne komisije. V tem času je bil tudi predsednik mladinske organizacije v Gornji Radgoni.
Istega leta 1964 se je začel družiti z gasilci in že leta 1966 je postal njihov aktiven član. Nekateri dogodki pred letom 1974 ter nesreče in utopitve v okoliških jezerih in gramoznicah se je med člani gasilskega društva porodila zamisel, da je potrebno imeti izurjene in usposobljene može, ki si bodo upali v nevarnih primerih reševati ljudi in materialne dobrine iz vode. In Bogdan se je leta 1974 prijavi za reševalca iz vode oziroma potapljača. Že čez dve leti so tudi v Gornji Radgoni organizirali prve izpite iz potapljanja, dobili pa so tudi zeleno luč za ustanovitev potapljaške enote PGD GA PO RA (Gasilski potapljači Radgona). Prav Bogdan Šajnovič je bil imenovan za prvega vodjo te enote. Bogdan je svoje delo na gasilskem področju in na področju reševanja iz vode in na vodi, le še nadgrajeval; danes potapljaška enota šteje 15 zelo dobro izurjenih in opremljenih reševalcev-operativcev. Kar pa je največji uspeh enote GA PO RA, kar je nedvomno največja zasluga Bogdana Šajnoviča, da ima v svojih vrstah predsednika komiteja za reševanje in načelnika podvodno reševalne službe Slovenije. In zanimivo to delo opravlja njegov sin, Marko Sajnovič.
Leta 1998 je Bogdan Šajnovič prevzel tudi vodenje Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gornja Radgona in ga je vodil dva mandata. Vmes so njegove aktivnosti bile tudi na drugih področjih, saj je med drugim bila (ali še je): član predsedstva Gasilske zveze Gornja Radgona v letih 1998-2008, član komisije pri Gasilski zvezi Slovenije za reševanje na vodi in iz vode v letih 2008-2009, član upravnega odbora gasilske zveze Slovenije, v letih 2008-2013, član izvršnega odbora GZS in član poveljstva v letih 2009-2013, predsednik komisije GZS za reševanje na vodi in iz vode v letih 2009-2013, predsednik regijskega gasilskega sveta za Pomurje in predsednik Odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi Požarnega sklada. Danes je Bogdan še vedno zelo aktiven na področju zaščite in reševanja, čeprav zakon po 63. letu starosti onemogoča operativno delovanje članov. Kljub temu Bogdan v teh težkih časih vodi nastanitveni center za migrante na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Ob tem je: podpredsednik Območnega združenja Zveze slovenskih časnikov Gornja Radgona, namestnik predsednika PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora Gasilske zveze Radgona in aktiven član GA-PO-RA.
Za vse opravljeno, predvsem v prostem času, v minulem obdobju je prejel vrsto priznanj in odlikovanj, saj je med drugim: dobitnik zlatega znaka Avtoradgone in srebrne plakete AMZS; prejemnik odlikovanja gasilske zveze Zvezne Republike Nemčije, na področju reševanja na vodi in iz vode je dobitnik »Kipca podvodne reševalne službe« in v letu 2015 dobitnik »Zlate plakete« Slovenske potapljaške zveze za življenjsko delo na področju potapljanja, še posebej na področju podvodne reševalne službe Slovenije in v organih Slovenske potapljaške zveze. Takšno priznanje podeljuje Slovenska potapljaška zveza redkim posameznikom, in to na vsakih nekaj let. S svojim, še danes aktivnim delom, je ogromno pripomogel k razvoju gasilstva in je tudi po prenehanju vodilnega mandata dobil podeljen naziv »častni predsednik«...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Gasilec, potapljač, športnik, humanist...