Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gasilec, potapljač, športnik, humanist...

( 1 Ocena ) 

Bogdan Šajnovič prejel Zlati grb občine Gornja Radgona

Bogdan ŠajnovičKo je Komisija za priznanja, pohvale in nagrade Občinskega sveta občine Gornja Radgona, odločala o občinskih nagrajencih za leto 2015, ob 20. občinskem prazniku, je bil soglasno potrjen predlog, da Zlati grb občine Gornja Radgona prejme vsestranski aktivist Bogdan Šajnovič. Tudi potrditev občinskega sveta ni bila vprašljiva, tako da sta župan Stanislav Rojko in predsednik omenjene komisije Branko Klun, na svečani proslavi praznika, visoko priznanje podelila enemu najbolj znanih in na različnih področjih prizadevnih Radgončanov, ki ga poznajo mnogi ljudje po vsej državi, ter tudi na območju nekdanje SFRJ, v sosednji Avstriji, v Nemčiji in še kje.

Sedeminšestdesetletni Bogdan Šajnovič, je Radgončan in »otrok spodnjega grisa«, kjer je bil že od malega prisoten marsikateremu dogodku, ki ga je potem spremljal skozi celo življenje. Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi za visoko priznanje, se je Bogdan po osnovni šoli šel učit kot vajenec v takratni Avtoremont, ki ga je do potankosti poznal že kot osnovnošolec. Zelo je ljubil motorje in avtomobile, zato je želel postati avtomehanik. Že v začetku vajeniške šole je postal član Avto moto društva (AMD) Radgona. Leta 1961 se je v Gornji Radgoni pričelo s tekmovanji oziroma »dirkanje z motorji« in Bogdan je že leta 1963 postal najmlajši športni funkcionar z opravljenim izpitom v takratni Jugoslaviji. V letu 1964, je kot sedemnajstletnik, sedel na pravi motor znamke Tomos D-5 s pridobljeno licenco, ter tako postal dirkač. Po dveh letih aktivnega športnega nastopanja je moral na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je, zaradi spremenjene politike vodstva AMD Radgona, bil primoran opustiti kariero tekmovalca in nadaljeval kot »športni funkcionar«, saj je postal predsednik športne komisije. V tem času je bil tudi predsednik mladinske organizacije v Gornji Radgoni.
Istega leta 1964 se je začel družiti z gasilci in že leta 1966 je postal njihov aktiven član. Nekateri dogodki pred letom 1974 ter nesreče in utopitve v okoliških jezerih in gramoznicah se je med člani gasilskega društva porodila zamisel, da je potrebno imeti izurjene in usposobljene može, ki si bodo upali v nevarnih primerih reševati ljudi in materialne dobrine iz vode. In Bogdan se je leta 1974 prijavi za reševalca iz vode oziroma potapljača. Že čez dve leti so tudi v Gornji Radgoni organizirali prve izpite iz potapljanja, dobili pa so tudi zeleno luč za ustanovitev potapljaške enote PGD GA PO RA (Gasilski potapljači Radgona). Prav Bogdan Šajnovič je bil imenovan za prvega vodjo te enote. Bogdan je svoje delo na gasilskem področju in na področju reševanja iz vode in na vodi, le še nadgrajeval; danes potapljaška enota šteje 15 zelo dobro izurjenih in opremljenih reševalcev-operativcev. Kar pa je največji uspeh enote GA PO RA, kar je nedvomno največja zasluga Bogdana Šajnoviča, da ima v svojih vrstah predsednika komiteja za reševanje in načelnika podvodno reševalne službe Slovenije. In zanimivo to delo opravlja njegov sin, Marko Sajnovič.
Leta 1998 je Bogdan Šajnovič prevzel tudi vodenje Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gornja Radgona in ga je vodil dva mandata. Vmes so njegove aktivnosti bile tudi na drugih področjih, saj je med drugim bila (ali še je): član predsedstva Gasilske zveze Gornja Radgona v letih 1998-2008, član komisije pri Gasilski zvezi Slovenije za reševanje na vodi in iz vode v letih 2008-2009, član upravnega odbora gasilske zveze Slovenije, v letih 2008-2013, član izvršnega odbora GZS in član poveljstva v letih 2009-2013, predsednik komisije GZS za reševanje na vodi in iz vode v letih 2009-2013, predsednik regijskega gasilskega sveta za Pomurje in predsednik Odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi Požarnega sklada. Danes je Bogdan še vedno zelo aktiven na področju zaščite in reševanja, čeprav zakon po 63. letu starosti onemogoča operativno delovanje članov. Kljub temu Bogdan v teh težkih časih vodi nastanitveni center za migrante na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Ob tem je: podpredsednik Območnega združenja Zveze slovenskih časnikov Gornja Radgona, namestnik predsednika PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora PGD Gornja Radgona, član upravnega odbora Gasilske zveze Radgona in aktiven član GA-PO-RA.
Za vse opravljeno, predvsem v prostem času, v minulem obdobju je prejel vrsto priznanj in odlikovanj, saj je med drugim: dobitnik zlatega znaka Avtoradgone in srebrne plakete AMZS; prejemnik odlikovanja gasilske zveze Zvezne Republike Nemčije, na področju reševanja na vodi in iz vode je dobitnik »Kipca podvodne reševalne službe« in v letu 2015 dobitnik »Zlate plakete« Slovenske potapljaške zveze za življenjsko delo na področju potapljanja, še posebej na področju podvodne reševalne službe Slovenije in v organih Slovenske potapljaške zveze. Takšno priznanje podeljuje Slovenska potapljaška zveza redkim posameznikom, in to na vsakih nekaj let. S svojim, še danes aktivnim delom, je ogromno pripomogel k razvoju gasilstva in je tudi po prenehanju vodilnega mandata dobil podeljen naziv »častni predsednik«...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Gasilec, potapljač, športnik, humanist...