Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!

( 2 Ocen ) 

V murskosoboški knjižnici so predstavili novo knjigo dr. Bojana Zadravca, s 40 molitvami in 40 pesmimi v prekmurščini

Prosi, pa dobišV Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so predstavili nadvse zanimivo knjigo Prosi, pa dobiš!, v kateri se nahaja 40 molitev in 40 pesmi v prekmurščini. Skupaj z gostoma, mag. Francem Kuzmičem in Avgustom Ošlajem, je svoje novo knjižno delo predstavil avtor, dr. Bojan Zadravec. Skupaj smo prisluhnili zgodbi iz naše kulturne dediščine in poslušali poetično govorico arhaičnih prekmurskih molitev ter nabožnih pesmi za otroke. O zgodovinskih dejstvih glede prekmurskih prevodov znamenitih del, kot so Katekizem, in umeščanja prekmurske besede v zgodovinski prostor, je spregovoril dr. Franc Kuzmič, ki se je dotaknil tudi molitev, ki jih je razvrstil na tri stopnje.

Prva stopnja so proste. Druga stopnja so molitveniki, ki predstavljajo duševne, čustvene izlive, medtem ko so tretje osebne, spontane iz srca. Prvi molitvenik se je imenoval Molitve iz leta 1798, molitve so zaznamovale protestantsko gibanje v Prekmurju. Kuzmič je tudi dodal, da smo v Prlekiji imeli zapisano prvo umetno molitev, ki jo je spisal Edvard Kocbek z naslovom Molitev.
Avgust Ošlaj je spregovoril o prekmurskem jeziku kot duši, ki potuje mimo nas. Med drugim je povedal, da je prekmurščina v tem časovnem obdobju spadala med praslovanske jezike. Med drugim je govoril o povezovanju duše in devetih stopnjah, ki jih molitev izraža v prekmurskem jeziku. Akoš Dončec, porabski Slovenec je govoril o stanju prekmurske besede v Porabju. Kot pravi, žal beseda vedno bolj izginja, saj se prebivalstvo stara, medtem ko se mladi množično izseljujejo. Svoj kulturni prispevek na dogodku so dodali še pevski zbor Lipa, medtem ko je Gorazd Žilavec poskrbel za recital nekaterih odlomkov iz Zadravčeve knjige. Prav avtor knjige dr. Bojan Zadravec je govoril o svojih občutkih, zakaj se je projekta sploh lotil. Tematiko, ki jo je obdelal, opisuje z besedami, da gre za globlja čustva, čisto dušo, ki predstavlja otroškost. Težava, ki jo opazuje v Prekmurju, da se ne zavedamo identitete, saj naš prekmurski jezik predstavlja globji pomen. Prekmurščina spada med stare jezike, podobno kot indijski, saj vsebuje mnogo posebnosti. Avtor knjige pa se je tudi odločno zavzel, da se končno ustanovi Inštitut za prekmurska vprašanja, saj je tematik, ki jih je potrebno raziskovati, še ogromno.
Po besedah Bojana Zadravca, so Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, v ogrski monarhiji razvili svoj knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje Cirilo-Metodijske tradicije, zato tudi paralele z zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. Ogrski Slovenci so se zatekali pod Marijin plašč in vedno iskali Božjo pomoč. Vedeli so, da je Bog Stvarnik vseh živih bitij in njihova življenja so sad njegovega diha ali rečeno tudi duha, düha, diha, dia. Vemo, da je največja potreba v življenju dihanje. V bistvu je prekmurski jezik ostanek praslovanščine, ki izhaja iz indo-evropskega prajezika. „Tu mislim na sanskrt, ki pozna tri besede, ki se nanašajo na dihanje: reč-aka je izraz za dih. Iz te je izpeljana prekmurska beseda reč, ki pomeni: beseda; vdih je pur-aka; zadrževanje vdiha je kumb-aka. Tako sklad vdiha in izdiha prinese telesno umiritev, na duševnem nivoju pa notranji mir. Glavno je delovanje med izdihom: govor, petje in molitev. Te tri so najmočnejše človekovo orodje za spreminjanje duha in telesa. Za dosego cilja z molitvijo pa človek potrebuje verovanje. Vero pa ojačujejo obredi, molitve, Božja beseda, romanja, pesmi,...Posebno pa pesmi, ki zrcalijo Božja dela. Torej človekovo in duševno zdravje sta izraz njegovega delovanja, katerega cilj je dobra molitev, dobra pesem, če pa je v maternem jeziku, pa seže do dna srca. Na to je potrebno navaditi že naše najmlajše, zato tudi ta knjiga v prekmurskem jeziku, temu fosilu med jeziki. Zato vsi, ki govorite prekmurski jezik, čuvajte ga, bodite na to ponosni, ker imate nekaj kar drugi narodi nimajo. Ta govorica je ostanek govorice naših prednikov, ki so tu živeli pred letom 900. Negovanje svojega jezika je negovanje svojih korenin in narodne zavesti", je med drugim v uvodniku z naslovom Na hasek naroda Slovenske okrogline, zapisal dr. Bojan Zadravec.
Po njegovem prepričanju je Jezus sam veliko pozornosti namenil otrokom in skrbi zanje. Kljub temu, da se prekmurski jezik še danes uporablja, so knjige ali ponatisi starih knjig prava redkost, s čem se je strinjal tudi msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, ki omenja draginjo in krasoto starega prelepega jezika. „Vsi ljubitelji stare prekmurščine, posebej slavisti in njeni raziskovalci, prof. dr. Zinka Zorko, prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Martina Oražen, prof. dr. Marija Stanonik, vsi Neprekmurci in drugi: je pač tako, da lepote svojega vrta, ki ga vsak dan vidiš, ne znaš občudovati; to storijo drugi. Prekmurci, ki govorimo prekmurščino, ne znamo dojeti lepote tega jezika. Tudi iz pričujoče knjige: »se more starega prelepega jezika (stare prekmurščine) učiti ter njegovo draginjo in krasoto spoznati učenjak, ki ni imel prilike občiti s tem narodičem«. Božidar Raič (1827-1886). Zahvala in priznanje gre dr. Bojanu Zadravcu, da se je opogumil izdati knjigo z molitvami in pesmimi v prekmurščini v letu škofijskega misijona v murskosoboški škofiji. Slovenski človek, tako otroci in starši! Tudi za to kakor za druge knjige, ki niso »enodnevnice«, ampak presežejo čas, velja: »Veliko knjig kupiti, a nobene brati«, to je slabo, »nobene knjige kupiti, a le malo jih brati«, to je slabše; »nobene knjige kupiti, nobene brati«, to je najslabše. – »Malo knjig kupiti, a mnoge brati«, to je dobro, »mnoge knjige kupiti in mnogo jih brati«, to je boljše. In najboljše? Odgovor na to si daj sam!" poudarja msgr. dr. Jožef Smej.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!