Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!

( 2 Ocen ) 

V murskosoboški knjižnici so predstavili novo knjigo dr. Bojana Zadravca, s 40 molitvami in 40 pesmimi v prekmurščini

Prosi, pa dobišV Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so predstavili nadvse zanimivo knjigo Prosi, pa dobiš!, v kateri se nahaja 40 molitev in 40 pesmi v prekmurščini. Skupaj z gostoma, mag. Francem Kuzmičem in Avgustom Ošlajem, je svoje novo knjižno delo predstavil avtor, dr. Bojan Zadravec. Skupaj smo prisluhnili zgodbi iz naše kulturne dediščine in poslušali poetično govorico arhaičnih prekmurskih molitev ter nabožnih pesmi za otroke. O zgodovinskih dejstvih glede prekmurskih prevodov znamenitih del, kot so Katekizem, in umeščanja prekmurske besede v zgodovinski prostor, je spregovoril dr. Franc Kuzmič, ki se je dotaknil tudi molitev, ki jih je razvrstil na tri stopnje.

Prva stopnja so proste. Druga stopnja so molitveniki, ki predstavljajo duševne, čustvene izlive, medtem ko so tretje osebne, spontane iz srca. Prvi molitvenik se je imenoval Molitve iz leta 1798, molitve so zaznamovale protestantsko gibanje v Prekmurju. Kuzmič je tudi dodal, da smo v Prlekiji imeli zapisano prvo umetno molitev, ki jo je spisal Edvard Kocbek z naslovom Molitev.
Avgust Ošlaj je spregovoril o prekmurskem jeziku kot duši, ki potuje mimo nas. Med drugim je povedal, da je prekmurščina v tem časovnem obdobju spadala med praslovanske jezike. Med drugim je govoril o povezovanju duše in devetih stopnjah, ki jih molitev izraža v prekmurskem jeziku. Akoš Dončec, porabski Slovenec je govoril o stanju prekmurske besede v Porabju. Kot pravi, žal beseda vedno bolj izginja, saj se prebivalstvo stara, medtem ko se mladi množično izseljujejo. Svoj kulturni prispevek na dogodku so dodali še pevski zbor Lipa, medtem ko je Gorazd Žilavec poskrbel za recital nekaterih odlomkov iz Zadravčeve knjige. Prav avtor knjige dr. Bojan Zadravec je govoril o svojih občutkih, zakaj se je projekta sploh lotil. Tematiko, ki jo je obdelal, opisuje z besedami, da gre za globlja čustva, čisto dušo, ki predstavlja otroškost. Težava, ki jo opazuje v Prekmurju, da se ne zavedamo identitete, saj naš prekmurski jezik predstavlja globji pomen. Prekmurščina spada med stare jezike, podobno kot indijski, saj vsebuje mnogo posebnosti. Avtor knjige pa se je tudi odločno zavzel, da se končno ustanovi Inštitut za prekmurska vprašanja, saj je tematik, ki jih je potrebno raziskovati, še ogromno.
Po besedah Bojana Zadravca, so Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, v ogrski monarhiji razvili svoj knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje Cirilo-Metodijske tradicije, zato tudi paralele z zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. Ogrski Slovenci so se zatekali pod Marijin plašč in vedno iskali Božjo pomoč. Vedeli so, da je Bog Stvarnik vseh živih bitij in njihova življenja so sad njegovega diha ali rečeno tudi duha, düha, diha, dia. Vemo, da je največja potreba v življenju dihanje. V bistvu je prekmurski jezik ostanek praslovanščine, ki izhaja iz indo-evropskega prajezika. „Tu mislim na sanskrt, ki pozna tri besede, ki se nanašajo na dihanje: reč-aka je izraz za dih. Iz te je izpeljana prekmurska beseda reč, ki pomeni: beseda; vdih je pur-aka; zadrževanje vdiha je kumb-aka. Tako sklad vdiha in izdiha prinese telesno umiritev, na duševnem nivoju pa notranji mir. Glavno je delovanje med izdihom: govor, petje in molitev. Te tri so najmočnejše človekovo orodje za spreminjanje duha in telesa. Za dosego cilja z molitvijo pa človek potrebuje verovanje. Vero pa ojačujejo obredi, molitve, Božja beseda, romanja, pesmi,...Posebno pa pesmi, ki zrcalijo Božja dela. Torej človekovo in duševno zdravje sta izraz njegovega delovanja, katerega cilj je dobra molitev, dobra pesem, če pa je v maternem jeziku, pa seže do dna srca. Na to je potrebno navaditi že naše najmlajše, zato tudi ta knjiga v prekmurskem jeziku, temu fosilu med jeziki. Zato vsi, ki govorite prekmurski jezik, čuvajte ga, bodite na to ponosni, ker imate nekaj kar drugi narodi nimajo. Ta govorica je ostanek govorice naših prednikov, ki so tu živeli pred letom 900. Negovanje svojega jezika je negovanje svojih korenin in narodne zavesti", je med drugim v uvodniku z naslovom Na hasek naroda Slovenske okrogline, zapisal dr. Bojan Zadravec.
Po njegovem prepričanju je Jezus sam veliko pozornosti namenil otrokom in skrbi zanje. Kljub temu, da se prekmurski jezik še danes uporablja, so knjige ali ponatisi starih knjig prava redkost, s čem se je strinjal tudi msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, ki omenja draginjo in krasoto starega prelepega jezika. „Vsi ljubitelji stare prekmurščine, posebej slavisti in njeni raziskovalci, prof. dr. Zinka Zorko, prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Martina Oražen, prof. dr. Marija Stanonik, vsi Neprekmurci in drugi: je pač tako, da lepote svojega vrta, ki ga vsak dan vidiš, ne znaš občudovati; to storijo drugi. Prekmurci, ki govorimo prekmurščino, ne znamo dojeti lepote tega jezika. Tudi iz pričujoče knjige: »se more starega prelepega jezika (stare prekmurščine) učiti ter njegovo draginjo in krasoto spoznati učenjak, ki ni imel prilike občiti s tem narodičem«. Božidar Raič (1827-1886). Zahvala in priznanje gre dr. Bojanu Zadravcu, da se je opogumil izdati knjigo z molitvami in pesmimi v prekmurščini v letu škofijskega misijona v murskosoboški škofiji. Slovenski človek, tako otroci in starši! Tudi za to kakor za druge knjige, ki niso »enodnevnice«, ampak presežejo čas, velja: »Veliko knjig kupiti, a nobene brati«, to je slabo, »nobene knjige kupiti, a le malo jih brati«, to je slabše; »nobene knjige kupiti, nobene brati«, to je najslabše. – »Malo knjig kupiti, a mnoge brati«, to je dobro, »mnoge knjige kupiti in mnogo jih brati«, to je boljše. In najboljše? Odgovor na to si daj sam!" poudarja msgr. dr. Jožef Smej.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!