Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!

( 2 Ocen ) 

V murskosoboški knjižnici so predstavili novo knjigo dr. Bojana Zadravca, s 40 molitvami in 40 pesmimi v prekmurščini

Prosi, pa dobišV Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so predstavili nadvse zanimivo knjigo Prosi, pa dobiš!, v kateri se nahaja 40 molitev in 40 pesmi v prekmurščini. Skupaj z gostoma, mag. Francem Kuzmičem in Avgustom Ošlajem, je svoje novo knjižno delo predstavil avtor, dr. Bojan Zadravec. Skupaj smo prisluhnili zgodbi iz naše kulturne dediščine in poslušali poetično govorico arhaičnih prekmurskih molitev ter nabožnih pesmi za otroke. O zgodovinskih dejstvih glede prekmurskih prevodov znamenitih del, kot so Katekizem, in umeščanja prekmurske besede v zgodovinski prostor, je spregovoril dr. Franc Kuzmič, ki se je dotaknil tudi molitev, ki jih je razvrstil na tri stopnje.

Prva stopnja so proste. Druga stopnja so molitveniki, ki predstavljajo duševne, čustvene izlive, medtem ko so tretje osebne, spontane iz srca. Prvi molitvenik se je imenoval Molitve iz leta 1798, molitve so zaznamovale protestantsko gibanje v Prekmurju. Kuzmič je tudi dodal, da smo v Prlekiji imeli zapisano prvo umetno molitev, ki jo je spisal Edvard Kocbek z naslovom Molitev.
Avgust Ošlaj je spregovoril o prekmurskem jeziku kot duši, ki potuje mimo nas. Med drugim je povedal, da je prekmurščina v tem časovnem obdobju spadala med praslovanske jezike. Med drugim je govoril o povezovanju duše in devetih stopnjah, ki jih molitev izraža v prekmurskem jeziku. Akoš Dončec, porabski Slovenec je govoril o stanju prekmurske besede v Porabju. Kot pravi, žal beseda vedno bolj izginja, saj se prebivalstvo stara, medtem ko se mladi množično izseljujejo. Svoj kulturni prispevek na dogodku so dodali še pevski zbor Lipa, medtem ko je Gorazd Žilavec poskrbel za recital nekaterih odlomkov iz Zadravčeve knjige. Prav avtor knjige dr. Bojan Zadravec je govoril o svojih občutkih, zakaj se je projekta sploh lotil. Tematiko, ki jo je obdelal, opisuje z besedami, da gre za globlja čustva, čisto dušo, ki predstavlja otroškost. Težava, ki jo opazuje v Prekmurju, da se ne zavedamo identitete, saj naš prekmurski jezik predstavlja globji pomen. Prekmurščina spada med stare jezike, podobno kot indijski, saj vsebuje mnogo posebnosti. Avtor knjige pa se je tudi odločno zavzel, da se končno ustanovi Inštitut za prekmurska vprašanja, saj je tematik, ki jih je potrebno raziskovati, še ogromno.
Po besedah Bojana Zadravca, so Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, v ogrski monarhiji razvili svoj knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje Cirilo-Metodijske tradicije, zato tudi paralele z zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. Ogrski Slovenci so se zatekali pod Marijin plašč in vedno iskali Božjo pomoč. Vedeli so, da je Bog Stvarnik vseh živih bitij in njihova življenja so sad njegovega diha ali rečeno tudi duha, düha, diha, dia. Vemo, da je največja potreba v življenju dihanje. V bistvu je prekmurski jezik ostanek praslovanščine, ki izhaja iz indo-evropskega prajezika. „Tu mislim na sanskrt, ki pozna tri besede, ki se nanašajo na dihanje: reč-aka je izraz za dih. Iz te je izpeljana prekmurska beseda reč, ki pomeni: beseda; vdih je pur-aka; zadrževanje vdiha je kumb-aka. Tako sklad vdiha in izdiha prinese telesno umiritev, na duševnem nivoju pa notranji mir. Glavno je delovanje med izdihom: govor, petje in molitev. Te tri so najmočnejše človekovo orodje za spreminjanje duha in telesa. Za dosego cilja z molitvijo pa človek potrebuje verovanje. Vero pa ojačujejo obredi, molitve, Božja beseda, romanja, pesmi,...Posebno pa pesmi, ki zrcalijo Božja dela. Torej človekovo in duševno zdravje sta izraz njegovega delovanja, katerega cilj je dobra molitev, dobra pesem, če pa je v maternem jeziku, pa seže do dna srca. Na to je potrebno navaditi že naše najmlajše, zato tudi ta knjiga v prekmurskem jeziku, temu fosilu med jeziki. Zato vsi, ki govorite prekmurski jezik, čuvajte ga, bodite na to ponosni, ker imate nekaj kar drugi narodi nimajo. Ta govorica je ostanek govorice naših prednikov, ki so tu živeli pred letom 900. Negovanje svojega jezika je negovanje svojih korenin in narodne zavesti", je med drugim v uvodniku z naslovom Na hasek naroda Slovenske okrogline, zapisal dr. Bojan Zadravec.
Po njegovem prepričanju je Jezus sam veliko pozornosti namenil otrokom in skrbi zanje. Kljub temu, da se prekmurski jezik še danes uporablja, so knjige ali ponatisi starih knjig prava redkost, s čem se je strinjal tudi msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, ki omenja draginjo in krasoto starega prelepega jezika. „Vsi ljubitelji stare prekmurščine, posebej slavisti in njeni raziskovalci, prof. dr. Zinka Zorko, prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Martina Oražen, prof. dr. Marija Stanonik, vsi Neprekmurci in drugi: je pač tako, da lepote svojega vrta, ki ga vsak dan vidiš, ne znaš občudovati; to storijo drugi. Prekmurci, ki govorimo prekmurščino, ne znamo dojeti lepote tega jezika. Tudi iz pričujoče knjige: »se more starega prelepega jezika (stare prekmurščine) učiti ter njegovo draginjo in krasoto spoznati učenjak, ki ni imel prilike občiti s tem narodičem«. Božidar Raič (1827-1886). Zahvala in priznanje gre dr. Bojanu Zadravcu, da se je opogumil izdati knjigo z molitvami in pesmimi v prekmurščini v letu škofijskega misijona v murskosoboški škofiji. Slovenski človek, tako otroci in starši! Tudi za to kakor za druge knjige, ki niso »enodnevnice«, ampak presežejo čas, velja: »Veliko knjig kupiti, a nobene brati«, to je slabo, »nobene knjige kupiti, a le malo jih brati«, to je slabše; »nobene knjige kupiti, nobene brati«, to je najslabše. – »Malo knjig kupiti, a mnoge brati«, to je dobro, »mnoge knjige kupiti in mnogo jih brati«, to je boljše. In najboljše? Odgovor na to si daj sam!" poudarja msgr. dr. Jožef Smej.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!