Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!

( 2 Ocen ) 

V murskosoboški knjižnici so predstavili novo knjigo dr. Bojana Zadravca, s 40 molitvami in 40 pesmimi v prekmurščini

Prosi, pa dobišV Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so predstavili nadvse zanimivo knjigo Prosi, pa dobiš!, v kateri se nahaja 40 molitev in 40 pesmi v prekmurščini. Skupaj z gostoma, mag. Francem Kuzmičem in Avgustom Ošlajem, je svoje novo knjižno delo predstavil avtor, dr. Bojan Zadravec. Skupaj smo prisluhnili zgodbi iz naše kulturne dediščine in poslušali poetično govorico arhaičnih prekmurskih molitev ter nabožnih pesmi za otroke. O zgodovinskih dejstvih glede prekmurskih prevodov znamenitih del, kot so Katekizem, in umeščanja prekmurske besede v zgodovinski prostor, je spregovoril dr. Franc Kuzmič, ki se je dotaknil tudi molitev, ki jih je razvrstil na tri stopnje.

Prva stopnja so proste. Druga stopnja so molitveniki, ki predstavljajo duševne, čustvene izlive, medtem ko so tretje osebne, spontane iz srca. Prvi molitvenik se je imenoval Molitve iz leta 1798, molitve so zaznamovale protestantsko gibanje v Prekmurju. Kuzmič je tudi dodal, da smo v Prlekiji imeli zapisano prvo umetno molitev, ki jo je spisal Edvard Kocbek z naslovom Molitev.
Avgust Ošlaj je spregovoril o prekmurskem jeziku kot duši, ki potuje mimo nas. Med drugim je povedal, da je prekmurščina v tem časovnem obdobju spadala med praslovanske jezike. Med drugim je govoril o povezovanju duše in devetih stopnjah, ki jih molitev izraža v prekmurskem jeziku. Akoš Dončec, porabski Slovenec je govoril o stanju prekmurske besede v Porabju. Kot pravi, žal beseda vedno bolj izginja, saj se prebivalstvo stara, medtem ko se mladi množično izseljujejo. Svoj kulturni prispevek na dogodku so dodali še pevski zbor Lipa, medtem ko je Gorazd Žilavec poskrbel za recital nekaterih odlomkov iz Zadravčeve knjige. Prav avtor knjige dr. Bojan Zadravec je govoril o svojih občutkih, zakaj se je projekta sploh lotil. Tematiko, ki jo je obdelal, opisuje z besedami, da gre za globlja čustva, čisto dušo, ki predstavlja otroškost. Težava, ki jo opazuje v Prekmurju, da se ne zavedamo identitete, saj naš prekmurski jezik predstavlja globji pomen. Prekmurščina spada med stare jezike, podobno kot indijski, saj vsebuje mnogo posebnosti. Avtor knjige pa se je tudi odločno zavzel, da se končno ustanovi Inštitut za prekmurska vprašanja, saj je tematik, ki jih je potrebno raziskovati, še ogromno.
Po besedah Bojana Zadravca, so Slovenci, živeči na ozemlju med Muro in Rabo, v ogrski monarhiji razvili svoj knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje Cirilo-Metodijske tradicije, zato tudi paralele z zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. Ogrski Slovenci so se zatekali pod Marijin plašč in vedno iskali Božjo pomoč. Vedeli so, da je Bog Stvarnik vseh živih bitij in njihova življenja so sad njegovega diha ali rečeno tudi duha, düha, diha, dia. Vemo, da je največja potreba v življenju dihanje. V bistvu je prekmurski jezik ostanek praslovanščine, ki izhaja iz indo-evropskega prajezika. „Tu mislim na sanskrt, ki pozna tri besede, ki se nanašajo na dihanje: reč-aka je izraz za dih. Iz te je izpeljana prekmurska beseda reč, ki pomeni: beseda; vdih je pur-aka; zadrževanje vdiha je kumb-aka. Tako sklad vdiha in izdiha prinese telesno umiritev, na duševnem nivoju pa notranji mir. Glavno je delovanje med izdihom: govor, petje in molitev. Te tri so najmočnejše človekovo orodje za spreminjanje duha in telesa. Za dosego cilja z molitvijo pa človek potrebuje verovanje. Vero pa ojačujejo obredi, molitve, Božja beseda, romanja, pesmi,...Posebno pa pesmi, ki zrcalijo Božja dela. Torej človekovo in duševno zdravje sta izraz njegovega delovanja, katerega cilj je dobra molitev, dobra pesem, če pa je v maternem jeziku, pa seže do dna srca. Na to je potrebno navaditi že naše najmlajše, zato tudi ta knjiga v prekmurskem jeziku, temu fosilu med jeziki. Zato vsi, ki govorite prekmurski jezik, čuvajte ga, bodite na to ponosni, ker imate nekaj kar drugi narodi nimajo. Ta govorica je ostanek govorice naših prednikov, ki so tu živeli pred letom 900. Negovanje svojega jezika je negovanje svojih korenin in narodne zavesti", je med drugim v uvodniku z naslovom Na hasek naroda Slovenske okrogline, zapisal dr. Bojan Zadravec.
Po njegovem prepričanju je Jezus sam veliko pozornosti namenil otrokom in skrbi zanje. Kljub temu, da se prekmurski jezik še danes uporablja, so knjige ali ponatisi starih knjig prava redkost, s čem se je strinjal tudi msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, ki omenja draginjo in krasoto starega prelepega jezika. „Vsi ljubitelji stare prekmurščine, posebej slavisti in njeni raziskovalci, prof. dr. Zinka Zorko, prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Martina Oražen, prof. dr. Marija Stanonik, vsi Neprekmurci in drugi: je pač tako, da lepote svojega vrta, ki ga vsak dan vidiš, ne znaš občudovati; to storijo drugi. Prekmurci, ki govorimo prekmurščino, ne znamo dojeti lepote tega jezika. Tudi iz pričujoče knjige: »se more starega prelepega jezika (stare prekmurščine) učiti ter njegovo draginjo in krasoto spoznati učenjak, ki ni imel prilike občiti s tem narodičem«. Božidar Raič (1827-1886). Zahvala in priznanje gre dr. Bojanu Zadravcu, da se je opogumil izdati knjigo z molitvami in pesmimi v prekmurščini v letu škofijskega misijona v murskosoboški škofiji. Slovenski človek, tako otroci in starši! Tudi za to kakor za druge knjige, ki niso »enodnevnice«, ampak presežejo čas, velja: »Veliko knjig kupiti, a nobene brati«, to je slabo, »nobene knjige kupiti, a le malo jih brati«, to je slabše; »nobene knjige kupiti, nobene brati«, to je najslabše. – »Malo knjig kupiti, a mnoge brati«, to je dobro, »mnoge knjige kupiti in mnogo jih brati«, to je boljše. In najboljše? Odgovor na to si daj sam!" poudarja msgr. dr. Jožef Smej.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Bojan Zadravec: Prosi, pa dobiš!