Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora

 

Vika Potočnik: Nimamo se česa sramovati

Dan upora 2016V spomin na dogodke iz leta 1941, ko po Sloveniji obeležujemo 75-obletnico Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, je tudi Združenje borcev za vrednote NOB - Krajevne organizacije Gornja Radgona, na predvečer 1. maja, pripravilo lepo praznovanje visokega jubileja OF in upora. Dobra stotnija članov borčevske (med njimi tudi najstarejši člani: Milan Klemenčič, Franc Hojs, Jože Kos...) in drugih veteranskih organizacij, ter občanov in gostov, se je zbralo na mestu, kjer se je 14. avgusta 1941 vse začelo, torej ob stavbi Murske regulacije, na Tratah (tik ob obali reke Mure), v Gornji Radgoni. Na stavbi, ob spominski plošči Ota Jemca in Štefana Kuharja, ki sta bila med ustanovitelji OF v Gornji Radgoni, in sta kot talca bila kmalu ustreljena v Mariboru, so položili rože in prižgali sveče.

Častna gostja in slavnostna govornica na prireditvi, katero je vodil Dušan Zagorc, je bila tovarišica Vika Potočnik, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, nekdanja članica Skupščine SFRJ, ljubljanska županja..., sicer pa rojakinja iz Male Nedelje. Med drugim se je v nagovoru spomnila nastajanja Slovenije in Slovenstva, s posebnim poudarkom na 2. svetovno vojno, ko sta tudi njena starša bila izgnana. Ni pozabila niti osamosvojitve, na katero smo stoletja čakali, ki pa bi jo težko dočakali brez borcev in osvoboditeljev izpod fašizma, nacizma ter domačih izdajalcev. Izrazila pa je tudi razočaranje nad posamezniki, ki so poskrbeli, da je Slovenija postala država bogatašev (tajkunov) in revežev, članom borčevske organizacije in Radgončanom sploh pa je sporočila, da se „nimamo česa sramovati", ker da so vedno bili na pravi strani. Potočnikova ni pozabila niti žensk, ki da so veliko naredile v sami vojni pred dobrimi sedemdesetimi leti, ter pozneje skozi obnovo in razvoj. Vse prisotne je pozvala, da bodo bolj enotni, saj vedno zmagamo ko ni podelitve med ljudmi po takšni ali drugačni sestavi. Prav tako, enako kot drugi govorci, je opozorila, da se dogodki izpred 75 let in sploh zgodovina nikakor ne smejo pozabiti in izkrivljati, kot bi to nekateri radi. Zato jih je treba prenašati na mlade. „Ne dovolite, da nam vzamejo dostojanstvo in nas skregajo", je zaključila Vika Potočnik.
Poleg članov borčevske organizacije iz širšega območja, prebivalcev Gornje Radgone in okolice, so bili prisotni tudi predstavniki vseh veteranskih združenj (OZ ZVVS Gornja Radgona, Izgnanci, OZSČ Gornja Radgona, Sever...), ki jih je pozdravila tudi predsednica KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Mira Skok Korošec, ki je spregovorila tudi o nastanku OF v Gornji Radgoni, o ustanoviteljih fronte in borcih, ki so žal hitro bili pobiti. Dotaknila se je tudi 5. aprila 1941, ko je znani radgonski vinogradnik in veleposestnik Bouvier, večer pred napadom Nemčije na Jugoslavijo, načrtno povabil v svoje prostore pripadnike Vojske Jugoslavije ter jih napil, tako da naslednji dan ni bilo težav s prihodom nemških enot na območje Gornje Radgone, kjer pa so se vojaki le uprli in največ mrtvih je bilo v Podgradu... Prisotne je pozdravil tudi radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je tudi povabil k enotnosti, ki je danes bolj potrebna kot kadarkoli prej. Po prijetnem dogodku, kjer so v kulturnem programu nastopili Pihalni orkester Gornja Radgona, Pevski zbor DU Gornja Radgona in recitatorka Zdenka Filipič, seveda ni manjkalo bograča in odličnih radgonskih vin.
Sicer pa, obmejnemu mestu Gornja Radgona, bodisi zaradi geografske lege, bodisi zaradi geopolitičnega položaja in pomena, v vsakem pomembnejšem dogodku, torej tudi v vojnah, pripada posebno zgodovinsko mesto. In tako je bilo tudi v 2. svetovni vojni, največji moriji v zgodovini človeštva, saj so Nemci, aprila 1941, najprej izgnali številne napredne domačine, nekoliko pozneje, že avgusta istega leta, so se tudi Radgončani in prebivalci okoliških krajev pridružili uporu proti nacizmu, fašizmu in njihovim sodelavcem. Zgodilo se je 14. avgusta 1941, ko je v stavbi Murske regulacije, na Tratah, v Gornji Radgoni, potekal ustanovni sestanek radgonskih domoljubov, ki so se uprli okupatorju in njegovim slugam.
„V današnjem nemirnem času, ko nas spremlja gospodarska kriza z veliko nezaposlenostjo, varčevalni ukrepi in svetovni terorizem, ne moremo mimo misli, ki spremlja veliko število generacij, predvsem pa starejše generacije državljanov Slovenije, da se ne bi spraševali: "Zakaj smo se borili"? Najbrž ne za to, da so zaradi nezaposlenosti primorani stati v vrsti pred humanitarnimi organizacijami in čakati na simbolično pomoč v prehrani ali denarju, za plačilo položnic. V borbo so odšli z domovinsko zavestjo, da je potrebno pregnati iz slovenskega ozemlja vse okupatorje in zgraditi družbo z razredno zavestjo delavstva, za zagotovitev socialnih in drugih pravic. Žal danes prevečkrat slišimo, kako so vse vrednote, za katere so se zavzemali, postale brezpredmetne in poskušajo posamezniki na razne načine spremeniti zgodovinska dejstva. Večina teh vrednot je danes temelj delovanja in življenja v evropski skupnosti", pravi Jože Kos, ki je v času nastanka OF bil star 15 let, dolga leta pa je bil tudi predsednik radgonske borčevske organizacije.
Sam je tudi osvežil zgodovinski spomin na nekaj konkretnih dogodkov in dejanj, ki so se zgodili na območju sedanje UE Gornja Radgona. S tem je predvsem želel, da se povojna generacija seznani z realno zgodovino, ki temelji na zanesljivih dejstvih in kronoloških zapisih ter jo sama oceni, brez vpliva lažne in zavajajoče propagande. „Res je med nami veliko mladih, ki jih to ne zanima, a bi jih moralo. Še posebej ob različnih izpadih in terorističnih dejanjih. Potreben je klic: "Nazaj k pozitivnim vrednotam " v naši prelepi domovini Sloveniji, ne pod vplivom strank in zaslepljenih posameznikov, temveč po lastni presoji in oceni, ki se odraža v domoljubnosti, tovarištvu, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju ter, da se prebijemo iz obroča nasilja surovega kapitalizma, ki ljudi in našo domovino odriva na obrobje, v revščino, majhnost in nepomembnost. Vsemu temu naj nas vodi tudi spomin na osamosvojitveno vojno za samostojno Slovenijo v letu 1991 in zapisano misel: "Nikoli več" na spominskem obeležju na Maistrovem trgu pod cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni", pravi Kos, ki nam je nanizal tudi kar nekaj dogodkov ki so se na radgonskem območju pripetili med med 2. svetovno vojno, od nastanka OF naprej, še posebej med januarjem in majem 1945, ko so med osvobajanjem Jugoslavije bili ubiti mnogi domoljubi...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora