Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora

 

Vika Potočnik: Nimamo se česa sramovati

Dan upora 2016V spomin na dogodke iz leta 1941, ko po Sloveniji obeležujemo 75-obletnico Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, je tudi Združenje borcev za vrednote NOB - Krajevne organizacije Gornja Radgona, na predvečer 1. maja, pripravilo lepo praznovanje visokega jubileja OF in upora. Dobra stotnija članov borčevske (med njimi tudi najstarejši člani: Milan Klemenčič, Franc Hojs, Jože Kos...) in drugih veteranskih organizacij, ter občanov in gostov, se je zbralo na mestu, kjer se je 14. avgusta 1941 vse začelo, torej ob stavbi Murske regulacije, na Tratah (tik ob obali reke Mure), v Gornji Radgoni. Na stavbi, ob spominski plošči Ota Jemca in Štefana Kuharja, ki sta bila med ustanovitelji OF v Gornji Radgoni, in sta kot talca bila kmalu ustreljena v Mariboru, so položili rože in prižgali sveče.

Častna gostja in slavnostna govornica na prireditvi, katero je vodil Dušan Zagorc, je bila tovarišica Vika Potočnik, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, nekdanja članica Skupščine SFRJ, ljubljanska županja..., sicer pa rojakinja iz Male Nedelje. Med drugim se je v nagovoru spomnila nastajanja Slovenije in Slovenstva, s posebnim poudarkom na 2. svetovno vojno, ko sta tudi njena starša bila izgnana. Ni pozabila niti osamosvojitve, na katero smo stoletja čakali, ki pa bi jo težko dočakali brez borcev in osvoboditeljev izpod fašizma, nacizma ter domačih izdajalcev. Izrazila pa je tudi razočaranje nad posamezniki, ki so poskrbeli, da je Slovenija postala država bogatašev (tajkunov) in revežev, članom borčevske organizacije in Radgončanom sploh pa je sporočila, da se „nimamo česa sramovati", ker da so vedno bili na pravi strani. Potočnikova ni pozabila niti žensk, ki da so veliko naredile v sami vojni pred dobrimi sedemdesetimi leti, ter pozneje skozi obnovo in razvoj. Vse prisotne je pozvala, da bodo bolj enotni, saj vedno zmagamo ko ni podelitve med ljudmi po takšni ali drugačni sestavi. Prav tako, enako kot drugi govorci, je opozorila, da se dogodki izpred 75 let in sploh zgodovina nikakor ne smejo pozabiti in izkrivljati, kot bi to nekateri radi. Zato jih je treba prenašati na mlade. „Ne dovolite, da nam vzamejo dostojanstvo in nas skregajo", je zaključila Vika Potočnik.
Poleg članov borčevske organizacije iz širšega območja, prebivalcev Gornje Radgone in okolice, so bili prisotni tudi predstavniki vseh veteranskih združenj (OZ ZVVS Gornja Radgona, Izgnanci, OZSČ Gornja Radgona, Sever...), ki jih je pozdravila tudi predsednica KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Mira Skok Korošec, ki je spregovorila tudi o nastanku OF v Gornji Radgoni, o ustanoviteljih fronte in borcih, ki so žal hitro bili pobiti. Dotaknila se je tudi 5. aprila 1941, ko je znani radgonski vinogradnik in veleposestnik Bouvier, večer pred napadom Nemčije na Jugoslavijo, načrtno povabil v svoje prostore pripadnike Vojske Jugoslavije ter jih napil, tako da naslednji dan ni bilo težav s prihodom nemških enot na območje Gornje Radgone, kjer pa so se vojaki le uprli in največ mrtvih je bilo v Podgradu... Prisotne je pozdravil tudi radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je tudi povabil k enotnosti, ki je danes bolj potrebna kot kadarkoli prej. Po prijetnem dogodku, kjer so v kulturnem programu nastopili Pihalni orkester Gornja Radgona, Pevski zbor DU Gornja Radgona in recitatorka Zdenka Filipič, seveda ni manjkalo bograča in odličnih radgonskih vin.
Sicer pa, obmejnemu mestu Gornja Radgona, bodisi zaradi geografske lege, bodisi zaradi geopolitičnega položaja in pomena, v vsakem pomembnejšem dogodku, torej tudi v vojnah, pripada posebno zgodovinsko mesto. In tako je bilo tudi v 2. svetovni vojni, največji moriji v zgodovini človeštva, saj so Nemci, aprila 1941, najprej izgnali številne napredne domačine, nekoliko pozneje, že avgusta istega leta, so se tudi Radgončani in prebivalci okoliških krajev pridružili uporu proti nacizmu, fašizmu in njihovim sodelavcem. Zgodilo se je 14. avgusta 1941, ko je v stavbi Murske regulacije, na Tratah, v Gornji Radgoni, potekal ustanovni sestanek radgonskih domoljubov, ki so se uprli okupatorju in njegovim slugam.
„V današnjem nemirnem času, ko nas spremlja gospodarska kriza z veliko nezaposlenostjo, varčevalni ukrepi in svetovni terorizem, ne moremo mimo misli, ki spremlja veliko število generacij, predvsem pa starejše generacije državljanov Slovenije, da se ne bi spraševali: "Zakaj smo se borili"? Najbrž ne za to, da so zaradi nezaposlenosti primorani stati v vrsti pred humanitarnimi organizacijami in čakati na simbolično pomoč v prehrani ali denarju, za plačilo položnic. V borbo so odšli z domovinsko zavestjo, da je potrebno pregnati iz slovenskega ozemlja vse okupatorje in zgraditi družbo z razredno zavestjo delavstva, za zagotovitev socialnih in drugih pravic. Žal danes prevečkrat slišimo, kako so vse vrednote, za katere so se zavzemali, postale brezpredmetne in poskušajo posamezniki na razne načine spremeniti zgodovinska dejstva. Večina teh vrednot je danes temelj delovanja in življenja v evropski skupnosti", pravi Jože Kos, ki je v času nastanka OF bil star 15 let, dolga leta pa je bil tudi predsednik radgonske borčevske organizacije.
Sam je tudi osvežil zgodovinski spomin na nekaj konkretnih dogodkov in dejanj, ki so se zgodili na območju sedanje UE Gornja Radgona. S tem je predvsem želel, da se povojna generacija seznani z realno zgodovino, ki temelji na zanesljivih dejstvih in kronoloških zapisih ter jo sama oceni, brez vpliva lažne in zavajajoče propagande. „Res je med nami veliko mladih, ki jih to ne zanima, a bi jih moralo. Še posebej ob različnih izpadih in terorističnih dejanjih. Potreben je klic: "Nazaj k pozitivnim vrednotam " v naši prelepi domovini Sloveniji, ne pod vplivom strank in zaslepljenih posameznikov, temveč po lastni presoji in oceni, ki se odraža v domoljubnosti, tovarištvu, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju ter, da se prebijemo iz obroča nasilja surovega kapitalizma, ki ljudi in našo domovino odriva na obrobje, v revščino, majhnost in nepomembnost. Vsemu temu naj nas vodi tudi spomin na osamosvojitveno vojno za samostojno Slovenijo v letu 1991 in zapisano misel: "Nikoli več" na spominskem obeležju na Maistrovem trgu pod cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni", pravi Kos, ki nam je nanizal tudi kar nekaj dogodkov ki so se na radgonskem območju pripetili med med 2. svetovno vojno, od nastanka OF naprej, še posebej med januarjem in majem 1945, ko so med osvobajanjem Jugoslavije bili ubiti mnogi domoljubi...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora