Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora

 

Vika Potočnik: Nimamo se česa sramovati

Dan upora 2016V spomin na dogodke iz leta 1941, ko po Sloveniji obeležujemo 75-obletnico Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, je tudi Združenje borcev za vrednote NOB - Krajevne organizacije Gornja Radgona, na predvečer 1. maja, pripravilo lepo praznovanje visokega jubileja OF in upora. Dobra stotnija članov borčevske (med njimi tudi najstarejši člani: Milan Klemenčič, Franc Hojs, Jože Kos...) in drugih veteranskih organizacij, ter občanov in gostov, se je zbralo na mestu, kjer se je 14. avgusta 1941 vse začelo, torej ob stavbi Murske regulacije, na Tratah (tik ob obali reke Mure), v Gornji Radgoni. Na stavbi, ob spominski plošči Ota Jemca in Štefana Kuharja, ki sta bila med ustanovitelji OF v Gornji Radgoni, in sta kot talca bila kmalu ustreljena v Mariboru, so položili rože in prižgali sveče.

Častna gostja in slavnostna govornica na prireditvi, katero je vodil Dušan Zagorc, je bila tovarišica Vika Potočnik, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, nekdanja članica Skupščine SFRJ, ljubljanska županja..., sicer pa rojakinja iz Male Nedelje. Med drugim se je v nagovoru spomnila nastajanja Slovenije in Slovenstva, s posebnim poudarkom na 2. svetovno vojno, ko sta tudi njena starša bila izgnana. Ni pozabila niti osamosvojitve, na katero smo stoletja čakali, ki pa bi jo težko dočakali brez borcev in osvoboditeljev izpod fašizma, nacizma ter domačih izdajalcev. Izrazila pa je tudi razočaranje nad posamezniki, ki so poskrbeli, da je Slovenija postala država bogatašev (tajkunov) in revežev, članom borčevske organizacije in Radgončanom sploh pa je sporočila, da se „nimamo česa sramovati", ker da so vedno bili na pravi strani. Potočnikova ni pozabila niti žensk, ki da so veliko naredile v sami vojni pred dobrimi sedemdesetimi leti, ter pozneje skozi obnovo in razvoj. Vse prisotne je pozvala, da bodo bolj enotni, saj vedno zmagamo ko ni podelitve med ljudmi po takšni ali drugačni sestavi. Prav tako, enako kot drugi govorci, je opozorila, da se dogodki izpred 75 let in sploh zgodovina nikakor ne smejo pozabiti in izkrivljati, kot bi to nekateri radi. Zato jih je treba prenašati na mlade. „Ne dovolite, da nam vzamejo dostojanstvo in nas skregajo", je zaključila Vika Potočnik.
Poleg članov borčevske organizacije iz širšega območja, prebivalcev Gornje Radgone in okolice, so bili prisotni tudi predstavniki vseh veteranskih združenj (OZ ZVVS Gornja Radgona, Izgnanci, OZSČ Gornja Radgona, Sever...), ki jih je pozdravila tudi predsednica KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Mira Skok Korošec, ki je spregovorila tudi o nastanku OF v Gornji Radgoni, o ustanoviteljih fronte in borcih, ki so žal hitro bili pobiti. Dotaknila se je tudi 5. aprila 1941, ko je znani radgonski vinogradnik in veleposestnik Bouvier, večer pred napadom Nemčije na Jugoslavijo, načrtno povabil v svoje prostore pripadnike Vojske Jugoslavije ter jih napil, tako da naslednji dan ni bilo težav s prihodom nemških enot na območje Gornje Radgone, kjer pa so se vojaki le uprli in največ mrtvih je bilo v Podgradu... Prisotne je pozdravil tudi radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je tudi povabil k enotnosti, ki je danes bolj potrebna kot kadarkoli prej. Po prijetnem dogodku, kjer so v kulturnem programu nastopili Pihalni orkester Gornja Radgona, Pevski zbor DU Gornja Radgona in recitatorka Zdenka Filipič, seveda ni manjkalo bograča in odličnih radgonskih vin.
Sicer pa, obmejnemu mestu Gornja Radgona, bodisi zaradi geografske lege, bodisi zaradi geopolitičnega položaja in pomena, v vsakem pomembnejšem dogodku, torej tudi v vojnah, pripada posebno zgodovinsko mesto. In tako je bilo tudi v 2. svetovni vojni, največji moriji v zgodovini človeštva, saj so Nemci, aprila 1941, najprej izgnali številne napredne domačine, nekoliko pozneje, že avgusta istega leta, so se tudi Radgončani in prebivalci okoliških krajev pridružili uporu proti nacizmu, fašizmu in njihovim sodelavcem. Zgodilo se je 14. avgusta 1941, ko je v stavbi Murske regulacije, na Tratah, v Gornji Radgoni, potekal ustanovni sestanek radgonskih domoljubov, ki so se uprli okupatorju in njegovim slugam.
„V današnjem nemirnem času, ko nas spremlja gospodarska kriza z veliko nezaposlenostjo, varčevalni ukrepi in svetovni terorizem, ne moremo mimo misli, ki spremlja veliko število generacij, predvsem pa starejše generacije državljanov Slovenije, da se ne bi spraševali: "Zakaj smo se borili"? Najbrž ne za to, da so zaradi nezaposlenosti primorani stati v vrsti pred humanitarnimi organizacijami in čakati na simbolično pomoč v prehrani ali denarju, za plačilo položnic. V borbo so odšli z domovinsko zavestjo, da je potrebno pregnati iz slovenskega ozemlja vse okupatorje in zgraditi družbo z razredno zavestjo delavstva, za zagotovitev socialnih in drugih pravic. Žal danes prevečkrat slišimo, kako so vse vrednote, za katere so se zavzemali, postale brezpredmetne in poskušajo posamezniki na razne načine spremeniti zgodovinska dejstva. Večina teh vrednot je danes temelj delovanja in življenja v evropski skupnosti", pravi Jože Kos, ki je v času nastanka OF bil star 15 let, dolga leta pa je bil tudi predsednik radgonske borčevske organizacije.
Sam je tudi osvežil zgodovinski spomin na nekaj konkretnih dogodkov in dejanj, ki so se zgodili na območju sedanje UE Gornja Radgona. S tem je predvsem želel, da se povojna generacija seznani z realno zgodovino, ki temelji na zanesljivih dejstvih in kronoloških zapisih ter jo sama oceni, brez vpliva lažne in zavajajoče propagande. „Res je med nami veliko mladih, ki jih to ne zanima, a bi jih moralo. Še posebej ob različnih izpadih in terorističnih dejanjih. Potreben je klic: "Nazaj k pozitivnim vrednotam " v naši prelepi domovini Sloveniji, ne pod vplivom strank in zaslepljenih posameznikov, temveč po lastni presoji in oceni, ki se odraža v domoljubnosti, tovarištvu, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju ter, da se prebijemo iz obroča nasilja surovega kapitalizma, ki ljudi in našo domovino odriva na obrobje, v revščino, majhnost in nepomembnost. Vsemu temu naj nas vodi tudi spomin na osamosvojitveno vojno za samostojno Slovenijo v letu 1991 in zapisano misel: "Nikoli več" na spominskem obeležju na Maistrovem trgu pod cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni", pravi Kos, ki nam je nanizal tudi kar nekaj dogodkov ki so se na radgonskem območju pripetili med med 2. svetovno vojno, od nastanka OF naprej, še posebej med januarjem in majem 1945, ko so med osvobajanjem Jugoslavije bili ubiti mnogi domoljubi...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora