Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Katica in Peter Leopold sta obhajala zlati pir

Zlata poroka LeopoldV mesecu decembru, ko je nekako največ takšnih in drugačnih praznovanj, sta poseben dogodek obeležila tudi Katica in Peter Leopold iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. V krogu domačih in prijateljev sta namreč praznovala zlato poroko, svojo 50 letno zakonsko zvestobo sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom. Prvega je v domači samostanski kleti opravil župan občine Sv. Trojica David Klobasa, njuno življenjsko zgodbo pa je predstavila Barbara Cvetko Škrlec. Ob tej priliki jima je župan čestital, ter izročil darilo in spominsko listino. Slavje je pesmijo: »Ne bodi kot drugi«, polepšala njuna vnukinja Ines Leopold.

Iz samostanske kleti v bližnjo cerkev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora

 

Vika Potočnik: Nimamo se česa sramovati

Dan upora 2016V spomin na dogodke iz leta 1941, ko po Sloveniji obeležujemo 75-obletnico Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, je tudi Združenje borcev za vrednote NOB - Krajevne organizacije Gornja Radgona, na predvečer 1. maja, pripravilo lepo praznovanje visokega jubileja OF in upora. Dobra stotnija članov borčevske (med njimi tudi najstarejši člani: Milan Klemenčič, Franc Hojs, Jože Kos...) in drugih veteranskih organizacij, ter občanov in gostov, se je zbralo na mestu, kjer se je 14. avgusta 1941 vse začelo, torej ob stavbi Murske regulacije, na Tratah (tik ob obali reke Mure), v Gornji Radgoni. Na stavbi, ob spominski plošči Ota Jemca in Štefana Kuharja, ki sta bila med ustanovitelji OF v Gornji Radgoni, in sta kot talca bila kmalu ustreljena v Mariboru, so položili rože in prižgali sveče.

Častna gostja in slavnostna govornica na prireditvi, katero je vodil Dušan Zagorc, je bila tovarišica Vika Potočnik, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, nekdanja članica Skupščine SFRJ, ljubljanska županja..., sicer pa rojakinja iz Male Nedelje. Med drugim se je v nagovoru spomnila nastajanja Slovenije in Slovenstva, s posebnim poudarkom na 2. svetovno vojno, ko sta tudi njena starša bila izgnana. Ni pozabila niti osamosvojitve, na katero smo stoletja čakali, ki pa bi jo težko dočakali brez borcev in osvoboditeljev izpod fašizma, nacizma ter domačih izdajalcev. Izrazila pa je tudi razočaranje nad posamezniki, ki so poskrbeli, da je Slovenija postala država bogatašev (tajkunov) in revežev, članom borčevske organizacije in Radgončanom sploh pa je sporočila, da se „nimamo česa sramovati", ker da so vedno bili na pravi strani. Potočnikova ni pozabila niti žensk, ki da so veliko naredile v sami vojni pred dobrimi sedemdesetimi leti, ter pozneje skozi obnovo in razvoj. Vse prisotne je pozvala, da bodo bolj enotni, saj vedno zmagamo ko ni podelitve med ljudmi po takšni ali drugačni sestavi. Prav tako, enako kot drugi govorci, je opozorila, da se dogodki izpred 75 let in sploh zgodovina nikakor ne smejo pozabiti in izkrivljati, kot bi to nekateri radi. Zato jih je treba prenašati na mlade. „Ne dovolite, da nam vzamejo dostojanstvo in nas skregajo", je zaključila Vika Potočnik.
Poleg članov borčevske organizacije iz širšega območja, prebivalcev Gornje Radgone in okolice, so bili prisotni tudi predstavniki vseh veteranskih združenj (OZ ZVVS Gornja Radgona, Izgnanci, OZSČ Gornja Radgona, Sever...), ki jih je pozdravila tudi predsednica KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Mira Skok Korošec, ki je spregovorila tudi o nastanku OF v Gornji Radgoni, o ustanoviteljih fronte in borcih, ki so žal hitro bili pobiti. Dotaknila se je tudi 5. aprila 1941, ko je znani radgonski vinogradnik in veleposestnik Bouvier, večer pred napadom Nemčije na Jugoslavijo, načrtno povabil v svoje prostore pripadnike Vojske Jugoslavije ter jih napil, tako da naslednji dan ni bilo težav s prihodom nemških enot na območje Gornje Radgone, kjer pa so se vojaki le uprli in največ mrtvih je bilo v Podgradu... Prisotne je pozdravil tudi radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je tudi povabil k enotnosti, ki je danes bolj potrebna kot kadarkoli prej. Po prijetnem dogodku, kjer so v kulturnem programu nastopili Pihalni orkester Gornja Radgona, Pevski zbor DU Gornja Radgona in recitatorka Zdenka Filipič, seveda ni manjkalo bograča in odličnih radgonskih vin.
Sicer pa, obmejnemu mestu Gornja Radgona, bodisi zaradi geografske lege, bodisi zaradi geopolitičnega položaja in pomena, v vsakem pomembnejšem dogodku, torej tudi v vojnah, pripada posebno zgodovinsko mesto. In tako je bilo tudi v 2. svetovni vojni, največji moriji v zgodovini človeštva, saj so Nemci, aprila 1941, najprej izgnali številne napredne domačine, nekoliko pozneje, že avgusta istega leta, so se tudi Radgončani in prebivalci okoliških krajev pridružili uporu proti nacizmu, fašizmu in njihovim sodelavcem. Zgodilo se je 14. avgusta 1941, ko je v stavbi Murske regulacije, na Tratah, v Gornji Radgoni, potekal ustanovni sestanek radgonskih domoljubov, ki so se uprli okupatorju in njegovim slugam.
„V današnjem nemirnem času, ko nas spremlja gospodarska kriza z veliko nezaposlenostjo, varčevalni ukrepi in svetovni terorizem, ne moremo mimo misli, ki spremlja veliko število generacij, predvsem pa starejše generacije državljanov Slovenije, da se ne bi spraševali: "Zakaj smo se borili"? Najbrž ne za to, da so zaradi nezaposlenosti primorani stati v vrsti pred humanitarnimi organizacijami in čakati na simbolično pomoč v prehrani ali denarju, za plačilo položnic. V borbo so odšli z domovinsko zavestjo, da je potrebno pregnati iz slovenskega ozemlja vse okupatorje in zgraditi družbo z razredno zavestjo delavstva, za zagotovitev socialnih in drugih pravic. Žal danes prevečkrat slišimo, kako so vse vrednote, za katere so se zavzemali, postale brezpredmetne in poskušajo posamezniki na razne načine spremeniti zgodovinska dejstva. Večina teh vrednot je danes temelj delovanja in življenja v evropski skupnosti", pravi Jože Kos, ki je v času nastanka OF bil star 15 let, dolga leta pa je bil tudi predsednik radgonske borčevske organizacije.
Sam je tudi osvežil zgodovinski spomin na nekaj konkretnih dogodkov in dejanj, ki so se zgodili na območju sedanje UE Gornja Radgona. S tem je predvsem želel, da se povojna generacija seznani z realno zgodovino, ki temelji na zanesljivih dejstvih in kronoloških zapisih ter jo sama oceni, brez vpliva lažne in zavajajoče propagande. „Res je med nami veliko mladih, ki jih to ne zanima, a bi jih moralo. Še posebej ob različnih izpadih in terorističnih dejanjih. Potreben je klic: "Nazaj k pozitivnim vrednotam " v naši prelepi domovini Sloveniji, ne pod vplivom strank in zaslepljenih posameznikov, temveč po lastni presoji in oceni, ki se odraža v domoljubnosti, tovarištvu, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju ter, da se prebijemo iz obroča nasilja surovega kapitalizma, ki ljudi in našo domovino odriva na obrobje, v revščino, majhnost in nepomembnost. Vsemu temu naj nas vodi tudi spomin na osamosvojitveno vojno za samostojno Slovenijo v letu 1991 in zapisano misel: "Nikoli več" na spominskem obeležju na Maistrovem trgu pod cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni", pravi Kos, ki nam je nanizal tudi kar nekaj dogodkov ki so se na radgonskem območju pripetili med med 2. svetovno vojno, od nastanka OF naprej, še posebej med januarjem in majem 1945, ko so med osvobajanjem Jugoslavije bili ubiti mnogi domoljubi...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Gornji Radgoni „z zamudo" obeležili Dan upora