Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovesno odkritje spominske plošče škofu dr. Vekoslavu Grmiču

 

„Rdeči" škof še živi

Grmič - spomenik VidemV njegovem rojstnem kraju Dragotincih je potekala slovesnost ob odkritju spominske plošče pokojnemu škofu, dr. Vekoslavu Grmiču, ki so jo namestili na hišo sedanjih lastnikov nove hiše, ki stoji na prostoru, kjer je stala tudi škofova rojstna hiša. Za postavitev spominskega obeležja, je poskrbela občina Sv. Jurij ob Ščavnici, katere častni občan je bil dr. Vekoslav Grmič. Na slovesnosti, katere so se udeležili sorodniki dr. Grmiča, vaščani Dragotincev in občani občine Sv. Jurij ob Ščavnici, župan Miroslav Petrovič, podžupan Ivan Fras, župnik Boštjan Ošlaj, svetniki občinskega sveta in drugi gostje, je bil slavnostni govornik prof. Srečko Reher.

Sama prireditev, katero je vodila Patricija Fras, se je pričela s polaganjem venca ob spomeniku dr. Vekoslava Grmiča na Trgu Videm, v središču občine Sv. Jurij ob Ščavnici, kar sta ob spremstvu sorodnikov in drugih obiskovalcev storila župan Miroslav Petrovič in prof. Srečko Reher. Osrednja slovesnost se je odvijala ob hiši družine Kovačič, kjer je stala rojstna hiša dr. Vekoslava Grmiča, ki se je rodil 4. junija 1923. leta v Dragotincih, umrl pa 21. marca 2005. leta v Mariboru. Na slovesnost, ki se je pričela z nastopom Pihalne godbe Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je zaigrala slovensko himno, so v kulturnem programu nastopale Jürjovške ljudske pevke in z recitalom učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Navzoče je najprej pozdravil župan Miroslav Petrovič, ki je v svojem kratkem nagovoru poudaril pomen Grmičevega delovanja, kot škofa, profesorja in pisca. Kot je dejal je bil mednarodno priznan teolog, družbeno kritični pisec in pokončna osebnost, ki je odpiral nova obzorja slovenskemu krščanstvu narodni prihodnosti. V občini je bil spoštovan, kar dokazuje, tudi to, da je v središču kraja obeležen s spomenikom, je pa bil tudi imenovan za častnega občana njegove rojstne občine. Župan se je zahvalil družini Kovačič, da je dovolila postaviti ploščo na njihovo hišo, vsem, ki so se udeležili prireditve, ter slavnostnemu govorniku prof. Srečku Reherju, ki je obširno predstavil življenje in delo dr. Vekoslava Grmiča.
Grmič - plošča Dragotinci„Danes pa je prav tako prazničen dan za družino Kovačič, ko se bomo z odkritjem plošče poklonili njihovemu »stričku« Vekoslavu: kritičnemu mislecu in v svetu poznanemu teologu, iskalcu resnice in večne resnice, humanistu, uporniku in velikemu Slovencu. Vsi smo le na poti je zapisal v uvodu v knjigo Resnica iz ljubezni. Zato je naše življenje »podobno napornemu potovanju«, ki nam ne dovoljuje, da iz »resnice naredimo malika«. Grmičeva pot je bila v dvainosemdesetih letih življenja zaznamovana s številnimi postajami. Najprej tistimi, ki se nanašajo na njegovo pastoralno dejavnost in upravne funkcije in omogočajo razumevanje njegove teologije in odnosa do družbene stvarnosti: 17 let je deloval kot župnik na Vranskem, potem je bil 5 let škofov vikar, 5 let generalni vikar mariborske škofije ter dve in pol leti kapitularni vikar. Potem tiste, ki se nanašajo na njegovo pedagoško delo na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Oddelku v Mariboru: 37 let je bil predavatelj dogmatične teologije na teološki fakulteti in predstojnik katedre za sistematično teologijo. Vmes pa je predaval tudi po številnih evropskih univerzah. Z njegovim pedagoškim delom je povezano tudi delo vzgojitelja: 12 let je bil ravnatelj mariborskega bogoslovja in vzgojil, kar nekaj generacij duhovnikov. Slovenski kulturni prostor pa je zaznamovalo tudi njegovo uredniško delo: 14 let je bil predsednik Mohorjeve družbe v Celju. Z domačinom Edvardom Kocbekom in dr. Stankom Cankarjem pa je leta 1971 ustanovil revijo Znamenje in bil dolga leta njen glavni in odgovorni urednik".
Grmičeva življenjsko pot je gotovo usodno zaznamoval 27. februar leta 1968, ko ga je papež Pavel VI. v skladu s svojo vzhodno politiko pri 45 letih imenoval za pomožnega mariborskega škofa. To je bil za mladega prodornega koncilsko orientiranega profesorja na teološki fakulteti izziv, da prevetri takratno slovensko cerkev, ki je še globoko tičala v katolicizmu 19. stoletja in predvojnem integrizmu ter klerikalizmu, nezmožna pa sprejemati izzive sodobnega sveta in vzpostaviti dialog s takratno socialistično oblastjo. Dvanajst let kasneje so se razmere v Cerkvi bistveno spremenile. Med tem je postal papež Poljak Janez Pavel II., ki ni imel več nikakršnega posluha do vzhodne politike Pavla VI. Kar dve leti in pol je v Mariboru odlašal z imenovanjem škofa ordinarija. Grmič ni več sodil v njegov koncept odnosa do realnega socializma, kakršnega je poznal na Poljskem. V pogovoru z njim je Grmič zavrnil, da bi odstopil od prizadevanj za dialog med komunizmom in krščanstvom in s tem tvegal, da ne bo imenovan za mariborskega škofa. Kasneje pa se je pokazalo, da je bil zaradi vpliva na mlade moteč tudi za takratno komunistično oblast. Jeseni leta 1980 se je ob imenovanju dr. Franca Krambergerja za mariborskega škofa odpovedal službi pomožnega škofa in ravnatelja v bogoslovju, druge funkcije pa so mu tako jemali drugo za drugo in ga skušali čim bolj osamiti, nalepili pa zaničljivi epiteton »rdeči škof«. Prišel pa je trenutek zadoščenja. Ob 70-letnici mu je končno papež Janez Pavel II. v osebnem pismu priznal, da takrat ni razumel njegovih argumentov.
Govornik Rehar je v nadaljnjem govoru obširneje predstavljal njegove dosežke njegovega plodnega delovanja. Svoj govor pa je zaključil z besedami: „Grmičeve misli danes enajst let po smrti postajajo vedno bolj aktualne, marsikatero od teh potrjuje tudi sedanji papež Frančišek, ko opozarja na številne grehe: v predlanskem božičnem voščilu je naštel petnajst bolezni vatikanske kurije, ki se kažejo kot »eksistencialna shizofrenija«, »socialni ekshibicionizem«, »duhovna alzheimerjeva bolezen« in želja po oblasti. Opozoril pa tudi pred naglavnimi grehi: pohlepom, egoizmom in mislijo, da je nekdo nesmrten...Kurija, ki ni sposobna kritičnega mišljenja, ki se ni sposobna prilagajati času, je kot telo brez duha. Znova pa je opozoril tudi na socialne grehe, ki jih povzroča liberalni kapitalizem. Kljub temu, da se je Grmič pokazal kot odločen, včasih oster kritik, je bil neomajno zvest nauku cerkve in evangeliju, tudi takrat ko je kritično presojal socialno krivični družbeni red in zablode slovenskega katolicizma, ki je bolj stavil na svojo ekonomsko in politično moč, kot na duhovno poslanstvo. Opozarjal je, vendar mu je zaradi izrinjenosti iz cerkvenega življenja ostala le moč govorjene in zapisane besede, ter pričevanjska vloga, ki se je pokazala v premočrtnem zavzemanju za pravičnejši družbeni red, ki bi človeku omogočal osebno dostojanstvo in primerne življenjske pogoje za njegov vsestranski razvoj. Njegovem liku pokončnega, dialoško odprtega človeka pa bo pričala tudi spominska plošča, na mestu, kjer se je začela njegova življenjska pot in kamor se je vedno znova vračal, v zadnjih letih življenja vse večkrat".
Ploščo so, po blagoslovu, ki ga je opravil jurijevški župnik Boštjan Ošlaj, svečano odkrili župan občine Miroslav Petrovič, prof. Srečko Reher in nečakinja dr. Vekoslava Grmiča, Slavica Kovačič, ki živi z družino v hiši na kateri bo odslej stalo to obeležje.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Slovesno odkritje spominske plošče škofu dr. Vekoslavu Grmiču