Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovesno odkritje spominske plošče škofu dr. Vekoslavu Grmiču

 

„Rdeči" škof še živi

Grmič - spomenik VidemV njegovem rojstnem kraju Dragotincih je potekala slovesnost ob odkritju spominske plošče pokojnemu škofu, dr. Vekoslavu Grmiču, ki so jo namestili na hišo sedanjih lastnikov nove hiše, ki stoji na prostoru, kjer je stala tudi škofova rojstna hiša. Za postavitev spominskega obeležja, je poskrbela občina Sv. Jurij ob Ščavnici, katere častni občan je bil dr. Vekoslav Grmič. Na slovesnosti, katere so se udeležili sorodniki dr. Grmiča, vaščani Dragotincev in občani občine Sv. Jurij ob Ščavnici, župan Miroslav Petrovič, podžupan Ivan Fras, župnik Boštjan Ošlaj, svetniki občinskega sveta in drugi gostje, je bil slavnostni govornik prof. Srečko Reher.

Sama prireditev, katero je vodila Patricija Fras, se je pričela s polaganjem venca ob spomeniku dr. Vekoslava Grmiča na Trgu Videm, v središču občine Sv. Jurij ob Ščavnici, kar sta ob spremstvu sorodnikov in drugih obiskovalcev storila župan Miroslav Petrovič in prof. Srečko Reher. Osrednja slovesnost se je odvijala ob hiši družine Kovačič, kjer je stala rojstna hiša dr. Vekoslava Grmiča, ki se je rodil 4. junija 1923. leta v Dragotincih, umrl pa 21. marca 2005. leta v Mariboru. Na slovesnost, ki se je pričela z nastopom Pihalne godbe Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je zaigrala slovensko himno, so v kulturnem programu nastopale Jürjovške ljudske pevke in z recitalom učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Navzoče je najprej pozdravil župan Miroslav Petrovič, ki je v svojem kratkem nagovoru poudaril pomen Grmičevega delovanja, kot škofa, profesorja in pisca. Kot je dejal je bil mednarodno priznan teolog, družbeno kritični pisec in pokončna osebnost, ki je odpiral nova obzorja slovenskemu krščanstvu narodni prihodnosti. V občini je bil spoštovan, kar dokazuje, tudi to, da je v središču kraja obeležen s spomenikom, je pa bil tudi imenovan za častnega občana njegove rojstne občine. Župan se je zahvalil družini Kovačič, da je dovolila postaviti ploščo na njihovo hišo, vsem, ki so se udeležili prireditve, ter slavnostnemu govorniku prof. Srečku Reherju, ki je obširno predstavil življenje in delo dr. Vekoslava Grmiča.
Grmič - plošča Dragotinci„Danes pa je prav tako prazničen dan za družino Kovačič, ko se bomo z odkritjem plošče poklonili njihovemu »stričku« Vekoslavu: kritičnemu mislecu in v svetu poznanemu teologu, iskalcu resnice in večne resnice, humanistu, uporniku in velikemu Slovencu. Vsi smo le na poti je zapisal v uvodu v knjigo Resnica iz ljubezni. Zato je naše življenje »podobno napornemu potovanju«, ki nam ne dovoljuje, da iz »resnice naredimo malika«. Grmičeva pot je bila v dvainosemdesetih letih življenja zaznamovana s številnimi postajami. Najprej tistimi, ki se nanašajo na njegovo pastoralno dejavnost in upravne funkcije in omogočajo razumevanje njegove teologije in odnosa do družbene stvarnosti: 17 let je deloval kot župnik na Vranskem, potem je bil 5 let škofov vikar, 5 let generalni vikar mariborske škofije ter dve in pol leti kapitularni vikar. Potem tiste, ki se nanašajo na njegovo pedagoško delo na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Oddelku v Mariboru: 37 let je bil predavatelj dogmatične teologije na teološki fakulteti in predstojnik katedre za sistematično teologijo. Vmes pa je predaval tudi po številnih evropskih univerzah. Z njegovim pedagoškim delom je povezano tudi delo vzgojitelja: 12 let je bil ravnatelj mariborskega bogoslovja in vzgojil, kar nekaj generacij duhovnikov. Slovenski kulturni prostor pa je zaznamovalo tudi njegovo uredniško delo: 14 let je bil predsednik Mohorjeve družbe v Celju. Z domačinom Edvardom Kocbekom in dr. Stankom Cankarjem pa je leta 1971 ustanovil revijo Znamenje in bil dolga leta njen glavni in odgovorni urednik".
Grmičeva življenjsko pot je gotovo usodno zaznamoval 27. februar leta 1968, ko ga je papež Pavel VI. v skladu s svojo vzhodno politiko pri 45 letih imenoval za pomožnega mariborskega škofa. To je bil za mladega prodornega koncilsko orientiranega profesorja na teološki fakulteti izziv, da prevetri takratno slovensko cerkev, ki je še globoko tičala v katolicizmu 19. stoletja in predvojnem integrizmu ter klerikalizmu, nezmožna pa sprejemati izzive sodobnega sveta in vzpostaviti dialog s takratno socialistično oblastjo. Dvanajst let kasneje so se razmere v Cerkvi bistveno spremenile. Med tem je postal papež Poljak Janez Pavel II., ki ni imel več nikakršnega posluha do vzhodne politike Pavla VI. Kar dve leti in pol je v Mariboru odlašal z imenovanjem škofa ordinarija. Grmič ni več sodil v njegov koncept odnosa do realnega socializma, kakršnega je poznal na Poljskem. V pogovoru z njim je Grmič zavrnil, da bi odstopil od prizadevanj za dialog med komunizmom in krščanstvom in s tem tvegal, da ne bo imenovan za mariborskega škofa. Kasneje pa se je pokazalo, da je bil zaradi vpliva na mlade moteč tudi za takratno komunistično oblast. Jeseni leta 1980 se je ob imenovanju dr. Franca Krambergerja za mariborskega škofa odpovedal službi pomožnega škofa in ravnatelja v bogoslovju, druge funkcije pa so mu tako jemali drugo za drugo in ga skušali čim bolj osamiti, nalepili pa zaničljivi epiteton »rdeči škof«. Prišel pa je trenutek zadoščenja. Ob 70-letnici mu je končno papež Janez Pavel II. v osebnem pismu priznal, da takrat ni razumel njegovih argumentov.
Govornik Rehar je v nadaljnjem govoru obširneje predstavljal njegove dosežke njegovega plodnega delovanja. Svoj govor pa je zaključil z besedami: „Grmičeve misli danes enajst let po smrti postajajo vedno bolj aktualne, marsikatero od teh potrjuje tudi sedanji papež Frančišek, ko opozarja na številne grehe: v predlanskem božičnem voščilu je naštel petnajst bolezni vatikanske kurije, ki se kažejo kot »eksistencialna shizofrenija«, »socialni ekshibicionizem«, »duhovna alzheimerjeva bolezen« in želja po oblasti. Opozoril pa tudi pred naglavnimi grehi: pohlepom, egoizmom in mislijo, da je nekdo nesmrten...Kurija, ki ni sposobna kritičnega mišljenja, ki se ni sposobna prilagajati času, je kot telo brez duha. Znova pa je opozoril tudi na socialne grehe, ki jih povzroča liberalni kapitalizem. Kljub temu, da se je Grmič pokazal kot odločen, včasih oster kritik, je bil neomajno zvest nauku cerkve in evangeliju, tudi takrat ko je kritično presojal socialno krivični družbeni red in zablode slovenskega katolicizma, ki je bolj stavil na svojo ekonomsko in politično moč, kot na duhovno poslanstvo. Opozarjal je, vendar mu je zaradi izrinjenosti iz cerkvenega življenja ostala le moč govorjene in zapisane besede, ter pričevanjska vloga, ki se je pokazala v premočrtnem zavzemanju za pravičnejši družbeni red, ki bi človeku omogočal osebno dostojanstvo in primerne življenjske pogoje za njegov vsestranski razvoj. Njegovem liku pokončnega, dialoško odprtega človeka pa bo pričala tudi spominska plošča, na mestu, kjer se je začela njegova življenjska pot in kamor se je vedno znova vračal, v zadnjih letih življenja vse večkrat".
Ploščo so, po blagoslovu, ki ga je opravil jurijevški župnik Boštjan Ošlaj, svečano odkrili župan občine Miroslav Petrovič, prof. Srečko Reher in nečakinja dr. Vekoslava Grmiča, Slavica Kovačič, ki živi z družino v hiši na kateri bo odslej stalo to obeležje.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Slovesno odkritje spominske plošče škofu dr. Vekoslavu Grmiču