Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovesno odkritje spominske plošče škofu dr. Vekoslavu Grmiču

 

„Rdeči" škof še živi

Grmič - spomenik VidemV njegovem rojstnem kraju Dragotincih je potekala slovesnost ob odkritju spominske plošče pokojnemu škofu, dr. Vekoslavu Grmiču, ki so jo namestili na hišo sedanjih lastnikov nove hiše, ki stoji na prostoru, kjer je stala tudi škofova rojstna hiša. Za postavitev spominskega obeležja, je poskrbela občina Sv. Jurij ob Ščavnici, katere častni občan je bil dr. Vekoslav Grmič. Na slovesnosti, katere so se udeležili sorodniki dr. Grmiča, vaščani Dragotincev in občani občine Sv. Jurij ob Ščavnici, župan Miroslav Petrovič, podžupan Ivan Fras, župnik Boštjan Ošlaj, svetniki občinskega sveta in drugi gostje, je bil slavnostni govornik prof. Srečko Reher.

Sama prireditev, katero je vodila Patricija Fras, se je pričela s polaganjem venca ob spomeniku dr. Vekoslava Grmiča na Trgu Videm, v središču občine Sv. Jurij ob Ščavnici, kar sta ob spremstvu sorodnikov in drugih obiskovalcev storila župan Miroslav Petrovič in prof. Srečko Reher. Osrednja slovesnost se je odvijala ob hiši družine Kovačič, kjer je stala rojstna hiša dr. Vekoslava Grmiča, ki se je rodil 4. junija 1923. leta v Dragotincih, umrl pa 21. marca 2005. leta v Mariboru. Na slovesnost, ki se je pričela z nastopom Pihalne godbe Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je zaigrala slovensko himno, so v kulturnem programu nastopale Jürjovške ljudske pevke in z recitalom učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Navzoče je najprej pozdravil župan Miroslav Petrovič, ki je v svojem kratkem nagovoru poudaril pomen Grmičevega delovanja, kot škofa, profesorja in pisca. Kot je dejal je bil mednarodno priznan teolog, družbeno kritični pisec in pokončna osebnost, ki je odpiral nova obzorja slovenskemu krščanstvu narodni prihodnosti. V občini je bil spoštovan, kar dokazuje, tudi to, da je v središču kraja obeležen s spomenikom, je pa bil tudi imenovan za častnega občana njegove rojstne občine. Župan se je zahvalil družini Kovačič, da je dovolila postaviti ploščo na njihovo hišo, vsem, ki so se udeležili prireditve, ter slavnostnemu govorniku prof. Srečku Reherju, ki je obširno predstavil življenje in delo dr. Vekoslava Grmiča.
Grmič - plošča Dragotinci„Danes pa je prav tako prazničen dan za družino Kovačič, ko se bomo z odkritjem plošče poklonili njihovemu »stričku« Vekoslavu: kritičnemu mislecu in v svetu poznanemu teologu, iskalcu resnice in večne resnice, humanistu, uporniku in velikemu Slovencu. Vsi smo le na poti je zapisal v uvodu v knjigo Resnica iz ljubezni. Zato je naše življenje »podobno napornemu potovanju«, ki nam ne dovoljuje, da iz »resnice naredimo malika«. Grmičeva pot je bila v dvainosemdesetih letih življenja zaznamovana s številnimi postajami. Najprej tistimi, ki se nanašajo na njegovo pastoralno dejavnost in upravne funkcije in omogočajo razumevanje njegove teologije in odnosa do družbene stvarnosti: 17 let je deloval kot župnik na Vranskem, potem je bil 5 let škofov vikar, 5 let generalni vikar mariborske škofije ter dve in pol leti kapitularni vikar. Potem tiste, ki se nanašajo na njegovo pedagoško delo na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Oddelku v Mariboru: 37 let je bil predavatelj dogmatične teologije na teološki fakulteti in predstojnik katedre za sistematično teologijo. Vmes pa je predaval tudi po številnih evropskih univerzah. Z njegovim pedagoškim delom je povezano tudi delo vzgojitelja: 12 let je bil ravnatelj mariborskega bogoslovja in vzgojil, kar nekaj generacij duhovnikov. Slovenski kulturni prostor pa je zaznamovalo tudi njegovo uredniško delo: 14 let je bil predsednik Mohorjeve družbe v Celju. Z domačinom Edvardom Kocbekom in dr. Stankom Cankarjem pa je leta 1971 ustanovil revijo Znamenje in bil dolga leta njen glavni in odgovorni urednik".
Grmičeva življenjsko pot je gotovo usodno zaznamoval 27. februar leta 1968, ko ga je papež Pavel VI. v skladu s svojo vzhodno politiko pri 45 letih imenoval za pomožnega mariborskega škofa. To je bil za mladega prodornega koncilsko orientiranega profesorja na teološki fakulteti izziv, da prevetri takratno slovensko cerkev, ki je še globoko tičala v katolicizmu 19. stoletja in predvojnem integrizmu ter klerikalizmu, nezmožna pa sprejemati izzive sodobnega sveta in vzpostaviti dialog s takratno socialistično oblastjo. Dvanajst let kasneje so se razmere v Cerkvi bistveno spremenile. Med tem je postal papež Poljak Janez Pavel II., ki ni imel več nikakršnega posluha do vzhodne politike Pavla VI. Kar dve leti in pol je v Mariboru odlašal z imenovanjem škofa ordinarija. Grmič ni več sodil v njegov koncept odnosa do realnega socializma, kakršnega je poznal na Poljskem. V pogovoru z njim je Grmič zavrnil, da bi odstopil od prizadevanj za dialog med komunizmom in krščanstvom in s tem tvegal, da ne bo imenovan za mariborskega škofa. Kasneje pa se je pokazalo, da je bil zaradi vpliva na mlade moteč tudi za takratno komunistično oblast. Jeseni leta 1980 se je ob imenovanju dr. Franca Krambergerja za mariborskega škofa odpovedal službi pomožnega škofa in ravnatelja v bogoslovju, druge funkcije pa so mu tako jemali drugo za drugo in ga skušali čim bolj osamiti, nalepili pa zaničljivi epiteton »rdeči škof«. Prišel pa je trenutek zadoščenja. Ob 70-letnici mu je končno papež Janez Pavel II. v osebnem pismu priznal, da takrat ni razumel njegovih argumentov.
Govornik Rehar je v nadaljnjem govoru obširneje predstavljal njegove dosežke njegovega plodnega delovanja. Svoj govor pa je zaključil z besedami: „Grmičeve misli danes enajst let po smrti postajajo vedno bolj aktualne, marsikatero od teh potrjuje tudi sedanji papež Frančišek, ko opozarja na številne grehe: v predlanskem božičnem voščilu je naštel petnajst bolezni vatikanske kurije, ki se kažejo kot »eksistencialna shizofrenija«, »socialni ekshibicionizem«, »duhovna alzheimerjeva bolezen« in želja po oblasti. Opozoril pa tudi pred naglavnimi grehi: pohlepom, egoizmom in mislijo, da je nekdo nesmrten...Kurija, ki ni sposobna kritičnega mišljenja, ki se ni sposobna prilagajati času, je kot telo brez duha. Znova pa je opozoril tudi na socialne grehe, ki jih povzroča liberalni kapitalizem. Kljub temu, da se je Grmič pokazal kot odločen, včasih oster kritik, je bil neomajno zvest nauku cerkve in evangeliju, tudi takrat ko je kritično presojal socialno krivični družbeni red in zablode slovenskega katolicizma, ki je bolj stavil na svojo ekonomsko in politično moč, kot na duhovno poslanstvo. Opozarjal je, vendar mu je zaradi izrinjenosti iz cerkvenega življenja ostala le moč govorjene in zapisane besede, ter pričevanjska vloga, ki se je pokazala v premočrtnem zavzemanju za pravičnejši družbeni red, ki bi človeku omogočal osebno dostojanstvo in primerne življenjske pogoje za njegov vsestranski razvoj. Njegovem liku pokončnega, dialoško odprtega človeka pa bo pričala tudi spominska plošča, na mestu, kjer se je začela njegova življenjska pot in kamor se je vedno znova vračal, v zadnjih letih življenja vse večkrat".
Ploščo so, po blagoslovu, ki ga je opravil jurijevški župnik Boštjan Ošlaj, svečano odkrili župan občine Miroslav Petrovič, prof. Srečko Reher in nečakinja dr. Vekoslava Grmiča, Slavica Kovačič, ki živi z družino v hiši na kateri bo odslej stalo to obeležje.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Slovesno odkritje spominske plošče škofu dr. Vekoslavu Grmiču