Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj

( 1 Ocena ) 

Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda

Obletnica vojne za Slovenijo V nedeljo (3.7.2016) je minilo natanko 25 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 15. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone.

Ker je letos vse skupaj bilo še bolj jubilejno in slovesno, so točno na petindvajseto obletnico odhoda tankovske enote polkovnika JLA Berislava Popova iz Gornje Radgone, pripravili osrednjo proslavo v počastitev tega jubileja. Na slovesnost pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni, je prišel tudi predsednik države, častni pokrovitelj proslave, Borut Pahor, ki je zbranim dejal, da po četrt stoletja znova prihaja čas, ko bomo Slovenci kot narod in država presojali, kaj je naš nacionalni interes in opozoril, naj bomo kot narod enotni v prihajajočih prelomnih časih. Radgonski župan Stanko Rojko, ki je pred 25 leti kot teritorialec tudi sam stal nasproti JLA v bližini radgonskega mejnega prehoda, pa je dejal, da se ne more strinjati s tem, da Popov ni bil obsojen, za kar je bil nagrajen aplavzom več sto prisotnih. Hkrati je Rojko, med drugim dejal, kako smo „pred 25 leti stopili skupaj in bili uspešni". Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal.
„Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda, saj smo izkusili tudi narodno razklanost. Zlasti mladi ljudje, ki niso bili življenjske priče obojemu, naj vedo, da smo Slovenke in Slovenci sposobni velikih ravnanj. Na naša ravnanja so lahko ponosni in samozavestno gledajo v prihodnost," je dejal predsednik republike Pahor, ki je v nadaljevanju govora opozoril na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, čeprav danes težko ocenimo kdaj se bomo z njimi soočili. A slutiti je, tako predsednik Pahor, da znova prihaja čas, ko bomo kot narod in država poklicani v presojo: kaj je naš nacionalni interes in kaj želimo glede naše prihodnosti - slovenske in evropske: „Želim vas spodbuditi, da o tem razmišljamo skupaj. Da se o razlikah, ki jih občutimo med nami, pogovarjamo in se na te prelomne čase pripravljamo," je dejal predsednik republike in poudaril pomen enotnosti v iskanju odgovorov, saj je „Slovenija med narodi in državami, ki v Evropi gradijo mir, varnost in blaginjo". Zato je po njegovem mnenju še kako pomembno, da bomo te procese razumeli, se o njih sporazumeli in o njih enotno tudi odločali. „Razumeti moramo to fascinantno dejanje izpred četrt stoletja, ko smo enotni dosegli razglasitev Republike Slovenije, jo ubranili in dosegli, da so jo mednarodno priznali. Takrat smo imeli jasno določen cilj in smo se o njem enotno strinjali. Tudi v prihodnje nas bo do enotnosti pripeljalo samo sodelovanje," je govor zaključil predsednik republike, ki je v luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije Stanislavu Rojku, županu občine Gornja Radgona, podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike. „Pred petindvajsetimi leti smo razlike pustili za seboj in v ospredje postavili tisto, kar nam je skupno. Krepimo še naprej vse, kar nam je skupnega in kar nas povezuje." je ob tem dodal Pahor.
Sicer pa, ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 25 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, le pohoda se je tokrat udeležilo nekoliko manj ljudi. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvo nedeljo v juliju, ob 16. uri zbrali pri spominskem obeležju v Radencih. Po pozdravnem nagovoru domačega župana Janeza Rihtariča in predsednika Policijskega veteranskega združenja Sever Slovenije, Tomislava Časa, ki je ostro okrcal nekatera dejanja slovenske politične desnice, ter položitvi venca na spominsko obeležje med osamosvojitveno vojno ubitemu Alojzu Gaubeju, se je kolona kakšnih 150 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Branka Trstenjaka (OZ VVS) in Mirana Lapija (Sever), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni, kjer je pozneje, kot rečeno, pred več sto obiskovalci, med njimi tudi dobra stotnija udeležencev nove maše v bližnji cerkvi, in gostov, potekala osrednja slovesnost.
Ta se je začela po petminutnem zvonjenju cerkvenih zvonov s cerkve sv. Petra, katera je med zasedbo Gornje Radgone, bila močno poškodovana iz artilerije JLA. Še pred kulturnim programom in nagovori, sta župan Rojko in predsednik Pahor, položila venca na spominsko obeležje „Nikoli več". Na slovesnosti je sodelovala tudi garda Slovenske vojske ter praporščaki in zastavonoše, v kulturnem programu pa med drugimi tudi dramski igralec Boris Ostan, ki izvira prav iz Gornje Radgone, Orkester slovenske policije in združeni pevski zbori radgonske osnovne šole, glasbenika Ingrid Müller Horvatič in Valter Klemenčič...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj