Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj

( 1 Ocena ) 

Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda

Obletnica vojne za Slovenijo V nedeljo (3.7.2016) je minilo natanko 25 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 15. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone.

Ker je letos vse skupaj bilo še bolj jubilejno in slovesno, so točno na petindvajseto obletnico odhoda tankovske enote polkovnika JLA Berislava Popova iz Gornje Radgone, pripravili osrednjo proslavo v počastitev tega jubileja. Na slovesnost pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni, je prišel tudi predsednik države, častni pokrovitelj proslave, Borut Pahor, ki je zbranim dejal, da po četrt stoletja znova prihaja čas, ko bomo Slovenci kot narod in država presojali, kaj je naš nacionalni interes in opozoril, naj bomo kot narod enotni v prihajajočih prelomnih časih. Radgonski župan Stanko Rojko, ki je pred 25 leti kot teritorialec tudi sam stal nasproti JLA v bližini radgonskega mejnega prehoda, pa je dejal, da se ne more strinjati s tem, da Popov ni bil obsojen, za kar je bil nagrajen aplavzom več sto prisotnih. Hkrati je Rojko, med drugim dejal, kako smo „pred 25 leti stopili skupaj in bili uspešni". Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal.
„Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda, saj smo izkusili tudi narodno razklanost. Zlasti mladi ljudje, ki niso bili življenjske priče obojemu, naj vedo, da smo Slovenke in Slovenci sposobni velikih ravnanj. Na naša ravnanja so lahko ponosni in samozavestno gledajo v prihodnost," je dejal predsednik republike Pahor, ki je v nadaljevanju govora opozoril na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, čeprav danes težko ocenimo kdaj se bomo z njimi soočili. A slutiti je, tako predsednik Pahor, da znova prihaja čas, ko bomo kot narod in država poklicani v presojo: kaj je naš nacionalni interes in kaj želimo glede naše prihodnosti - slovenske in evropske: „Želim vas spodbuditi, da o tem razmišljamo skupaj. Da se o razlikah, ki jih občutimo med nami, pogovarjamo in se na te prelomne čase pripravljamo," je dejal predsednik republike in poudaril pomen enotnosti v iskanju odgovorov, saj je „Slovenija med narodi in državami, ki v Evropi gradijo mir, varnost in blaginjo". Zato je po njegovem mnenju še kako pomembno, da bomo te procese razumeli, se o njih sporazumeli in o njih enotno tudi odločali. „Razumeti moramo to fascinantno dejanje izpred četrt stoletja, ko smo enotni dosegli razglasitev Republike Slovenije, jo ubranili in dosegli, da so jo mednarodno priznali. Takrat smo imeli jasno določen cilj in smo se o njem enotno strinjali. Tudi v prihodnje nas bo do enotnosti pripeljalo samo sodelovanje," je govor zaključil predsednik republike, ki je v luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije Stanislavu Rojku, županu občine Gornja Radgona, podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike. „Pred petindvajsetimi leti smo razlike pustili za seboj in v ospredje postavili tisto, kar nam je skupno. Krepimo še naprej vse, kar nam je skupnega in kar nas povezuje." je ob tem dodal Pahor.
Sicer pa, ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 25 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, le pohoda se je tokrat udeležilo nekoliko manj ljudi. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvo nedeljo v juliju, ob 16. uri zbrali pri spominskem obeležju v Radencih. Po pozdravnem nagovoru domačega župana Janeza Rihtariča in predsednika Policijskega veteranskega združenja Sever Slovenije, Tomislava Časa, ki je ostro okrcal nekatera dejanja slovenske politične desnice, ter položitvi venca na spominsko obeležje med osamosvojitveno vojno ubitemu Alojzu Gaubeju, se je kolona kakšnih 150 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Branka Trstenjaka (OZ VVS) in Mirana Lapija (Sever), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni, kjer je pozneje, kot rečeno, pred več sto obiskovalci, med njimi tudi dobra stotnija udeležencev nove maše v bližnji cerkvi, in gostov, potekala osrednja slovesnost.
Ta se je začela po petminutnem zvonjenju cerkvenih zvonov s cerkve sv. Petra, katera je med zasedbo Gornje Radgone, bila močno poškodovana iz artilerije JLA. Še pred kulturnim programom in nagovori, sta župan Rojko in predsednik Pahor, položila venca na spominsko obeležje „Nikoli več". Na slovesnosti je sodelovala tudi garda Slovenske vojske ter praporščaki in zastavonoše, v kulturnem programu pa med drugimi tudi dramski igralec Boris Ostan, ki izvira prav iz Gornje Radgone, Orkester slovenske policije in združeni pevski zbori radgonske osnovne šole, glasbenika Ingrid Müller Horvatič in Valter Klemenčič...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj