S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj

( 1 Ocena ) 

Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda

Obletnica vojne za Slovenijo V nedeljo (3.7.2016) je minilo natanko 25 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 15. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone.

Ker je letos vse skupaj bilo še bolj jubilejno in slovesno, so točno na petindvajseto obletnico odhoda tankovske enote polkovnika JLA Berislava Popova iz Gornje Radgone, pripravili osrednjo proslavo v počastitev tega jubileja. Na slovesnost pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni, je prišel tudi predsednik države, častni pokrovitelj proslave, Borut Pahor, ki je zbranim dejal, da po četrt stoletja znova prihaja čas, ko bomo Slovenci kot narod in država presojali, kaj je naš nacionalni interes in opozoril, naj bomo kot narod enotni v prihajajočih prelomnih časih. Radgonski župan Stanko Rojko, ki je pred 25 leti kot teritorialec tudi sam stal nasproti JLA v bližini radgonskega mejnega prehoda, pa je dejal, da se ne more strinjati s tem, da Popov ni bil obsojen, za kar je bil nagrajen aplavzom več sto prisotnih. Hkrati je Rojko, med drugim dejal, kako smo „pred 25 leti stopili skupaj in bili uspešni". Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal.
„Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda, saj smo izkusili tudi narodno razklanost. Zlasti mladi ljudje, ki niso bili življenjske priče obojemu, naj vedo, da smo Slovenke in Slovenci sposobni velikih ravnanj. Na naša ravnanja so lahko ponosni in samozavestno gledajo v prihodnost," je dejal predsednik republike Pahor, ki je v nadaljevanju govora opozoril na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, čeprav danes težko ocenimo kdaj se bomo z njimi soočili. A slutiti je, tako predsednik Pahor, da znova prihaja čas, ko bomo kot narod in država poklicani v presojo: kaj je naš nacionalni interes in kaj želimo glede naše prihodnosti - slovenske in evropske: „Želim vas spodbuditi, da o tem razmišljamo skupaj. Da se o razlikah, ki jih občutimo med nami, pogovarjamo in se na te prelomne čase pripravljamo," je dejal predsednik republike in poudaril pomen enotnosti v iskanju odgovorov, saj je „Slovenija med narodi in državami, ki v Evropi gradijo mir, varnost in blaginjo". Zato je po njegovem mnenju še kako pomembno, da bomo te procese razumeli, se o njih sporazumeli in o njih enotno tudi odločali. „Razumeti moramo to fascinantno dejanje izpred četrt stoletja, ko smo enotni dosegli razglasitev Republike Slovenije, jo ubranili in dosegli, da so jo mednarodno priznali. Takrat smo imeli jasno določen cilj in smo se o njem enotno strinjali. Tudi v prihodnje nas bo do enotnosti pripeljalo samo sodelovanje," je govor zaključil predsednik republike, ki je v luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije Stanislavu Rojku, županu občine Gornja Radgona, podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike. „Pred petindvajsetimi leti smo razlike pustili za seboj in v ospredje postavili tisto, kar nam je skupno. Krepimo še naprej vse, kar nam je skupnega in kar nas povezuje." je ob tem dodal Pahor.
Sicer pa, ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 25 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, le pohoda se je tokrat udeležilo nekoliko manj ljudi. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvo nedeljo v juliju, ob 16. uri zbrali pri spominskem obeležju v Radencih. Po pozdravnem nagovoru domačega župana Janeza Rihtariča in predsednika Policijskega veteranskega združenja Sever Slovenije, Tomislava Časa, ki je ostro okrcal nekatera dejanja slovenske politične desnice, ter položitvi venca na spominsko obeležje med osamosvojitveno vojno ubitemu Alojzu Gaubeju, se je kolona kakšnih 150 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Branka Trstenjaka (OZ VVS) in Mirana Lapija (Sever), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni, kjer je pozneje, kot rečeno, pred več sto obiskovalci, med njimi tudi dobra stotnija udeležencev nove maše v bližnji cerkvi, in gostov, potekala osrednja slovesnost.
Ta se je začela po petminutnem zvonjenju cerkvenih zvonov s cerkve sv. Petra, katera je med zasedbo Gornje Radgone, bila močno poškodovana iz artilerije JLA. Še pred kulturnim programom in nagovori, sta župan Rojko in predsednik Pahor, položila venca na spominsko obeležje „Nikoli več". Na slovesnosti je sodelovala tudi garda Slovenske vojske ter praporščaki in zastavonoše, v kulturnem programu pa med drugimi tudi dramski igralec Boris Ostan, ki izvira prav iz Gornje Radgone, Orkester slovenske policije in združeni pevski zbori radgonske osnovne šole, glasbenika Ingrid Müller Horvatič in Valter Klemenčič...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj