Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj

( 1 Ocena ) 

Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda

Obletnica vojne za Slovenijo V nedeljo (3.7.2016) je minilo natanko 25 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 15. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone.

Ker je letos vse skupaj bilo še bolj jubilejno in slovesno, so točno na petindvajseto obletnico odhoda tankovske enote polkovnika JLA Berislava Popova iz Gornje Radgone, pripravili osrednjo proslavo v počastitev tega jubileja. Na slovesnost pri spominskem obeležju „Nikoli več" v Gornji Radgoni, je prišel tudi predsednik države, častni pokrovitelj proslave, Borut Pahor, ki je zbranim dejal, da po četrt stoletja znova prihaja čas, ko bomo Slovenci kot narod in država presojali, kaj je naš nacionalni interes in opozoril, naj bomo kot narod enotni v prihajajočih prelomnih časih. Radgonski župan Stanko Rojko, ki je pred 25 leti kot teritorialec tudi sam stal nasproti JLA v bližini radgonskega mejnega prehoda, pa je dejal, da se ne more strinjati s tem, da Popov ni bil obsojen, za kar je bil nagrajen aplavzom več sto prisotnih. Hkrati je Rojko, med drugim dejal, kako smo „pred 25 leti stopili skupaj in bili uspešni". Zakaj ne bi spet bilo tako? se je spraševal.
„Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda, saj smo izkusili tudi narodno razklanost. Zlasti mladi ljudje, ki niso bili življenjske priče obojemu, naj vedo, da smo Slovenke in Slovenci sposobni velikih ravnanj. Na naša ravnanja so lahko ponosni in samozavestno gledajo v prihodnost," je dejal predsednik republike Pahor, ki je v nadaljevanju govora opozoril na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, čeprav danes težko ocenimo kdaj se bomo z njimi soočili. A slutiti je, tako predsednik Pahor, da znova prihaja čas, ko bomo kot narod in država poklicani v presojo: kaj je naš nacionalni interes in kaj želimo glede naše prihodnosti - slovenske in evropske: „Želim vas spodbuditi, da o tem razmišljamo skupaj. Da se o razlikah, ki jih občutimo med nami, pogovarjamo in se na te prelomne čase pripravljamo," je dejal predsednik republike in poudaril pomen enotnosti v iskanju odgovorov, saj je „Slovenija med narodi in državami, ki v Evropi gradijo mir, varnost in blaginjo". Zato je po njegovem mnenju še kako pomembno, da bomo te procese razumeli, se o njih sporazumeli in o njih enotno tudi odločali. „Razumeti moramo to fascinantno dejanje izpred četrt stoletja, ko smo enotni dosegli razglasitev Republike Slovenije, jo ubranili in dosegli, da so jo mednarodno priznali. Takrat smo imeli jasno določen cilj in smo se o njem enotno strinjali. Tudi v prihodnje nas bo do enotnosti pripeljalo samo sodelovanje," je govor zaključil predsednik republike, ki je v luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije Stanislavu Rojku, županu občine Gornja Radgona, podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike. „Pred petindvajsetimi leti smo razlike pustili za seboj in v ospredje postavili tisto, kar nam je skupno. Krepimo še naprej vse, kar nam je skupnega in kar nas povezuje." je ob tem dodal Pahor.
Sicer pa, ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 25 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, le pohoda se je tokrat udeležilo nekoliko manj ljudi. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvo nedeljo v juliju, ob 16. uri zbrali pri spominskem obeležju v Radencih. Po pozdravnem nagovoru domačega župana Janeza Rihtariča in predsednika Policijskega veteranskega združenja Sever Slovenije, Tomislava Časa, ki je ostro okrcal nekatera dejanja slovenske politične desnice, ter položitvi venca na spominsko obeležje med osamosvojitveno vojno ubitemu Alojzu Gaubeju, se je kolona kakšnih 150 pohodnikov vseh starosti, pod vodstvom Branka Trstenjaka (OZ VVS) in Mirana Lapija (Sever), ob reki Muri podala proti Gornji Radgoni, kjer je pozneje, kot rečeno, pred več sto obiskovalci, med njimi tudi dobra stotnija udeležencev nove maše v bližnji cerkvi, in gostov, potekala osrednja slovesnost.
Ta se je začela po petminutnem zvonjenju cerkvenih zvonov s cerkve sv. Petra, katera je med zasedbo Gornje Radgone, bila močno poškodovana iz artilerije JLA. Še pred kulturnim programom in nagovori, sta župan Rojko in predsednik Pahor, položila venca na spominsko obeležje „Nikoli več". Na slovesnosti je sodelovala tudi garda Slovenske vojske ter praporščaki in zastavonoše, v kulturnem programu pa med drugimi tudi dramski igralec Boris Ostan, ki izvira prav iz Gornje Radgone, Orkester slovenske policije in združeni pevski zbori radgonske osnovne šole, glasbenika Ingrid Müller Horvatič in Valter Klemenčič...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Predsednik Pahor v Gornji Radgoni: Slovenci smo sposobni velikih ravnanj