Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vrnili so se v preteklost, v srednji vek

 

V Negovi uspešno izpeljali vseslovensko, 19. Prangerjado

Prangerjada 2016Konec minulega tedna, med petkom in nedeljo, je v Negovi potekala 19. Prangerjada, tradicionalna vseslovenska prireditev, ki povezuje kraje, kjer imajo še ohranjen pranger – sramotilni steber ali sramotilno klop. Ob tem so obeležili tudi 910 let prve omembe kraja Negova, v pisnih virih. Bogat kulturni in zabavni program je obiskovalce popeljal daleč v preteklost, v srednji vek ter jim pokazal utrip življenja v tistih časih. Grad Negova je v treh dneh obiskalo več kot 1500 ljudi od blizu in daleč. Prireditev so v petek začeli z odprtjem razstave »Negova skoz čas«. Nekaj gradiva in zapisov za razstavo so pripravili v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Domačinka ter članica TD društva Negova – Sp. Ivanjci, Marjana Bratuša, pa je z najrazličnejšimi izvirnimi predmeti iz preteklosti razstavo povezala v mozaik ter ustvarila zgodbo, ki je obiskovalce popeljala v zgodovinski čas. Prva glasbena poslastica je obiskovalce pričakala že na petkov večer, ko je nastopila skupina Gita. Skupina je predstavila Evropsko srednjeveško glasbo v slovenščini, latinščini in stari španščini. Zapeli so o življenju pred več sto leti, o moči čudežev, srčnosti vitezov, pridnosti obrtnikov in moči gradov.
Tudi sobotni dan je potekal v duhu srednjega veka, saj so se na srednjeveški tržnici predstavili Negovska Gospoščina, TD Radovljica, TD Motnik, TD Podsreda, TD Predgrad, TD Ptujska Gora, TD Pilštanj, TD Ptuj, Društvo Cesarsko – kraljevi Ptuj, Gospoščina iz gradu Hrastovec, druščina Zlate Ostroge in mojster Janez Rozman (Manufaktura Mojster Janez). Za glasbo je znova poskrbela skupina Gita. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi tiskarsko delavnico, delo kovača in okleparja, zaplesali srednjeveške plese, prisluhnili srednjeveški glasbi, zaigrali družabne namizne igre srednjega veka, se preizkusili v lokostrelstvu ter prisluhnili pravljicam za otroke. Svoje spretnosti, ki so se jih naučili na štiridnevnem otroškem grajskem taboru so pokazali tudi najmlajši. Na osrednji proslavi ob 910-letnici Negove so zbrane nagovorili župan Občine Gornja Radgona, Negovčan Stanislav Rojko, predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci, Zdenko Bratuša, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur Gornja Radgona, mag. Norma Bale ter slavnostni govornik, predstojnik Inštituta za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in prav tako domačin iz Negove, dr. Borut Holcman.
Dogajanje je doseglo vrhunec z 19. Prangerjado, ki pomeni druženje prangerskih krajev Slovenije. Teh je v Sloveniji še 12. V enem od teh krajev vsako leto pripravijo Prangerjado, kjer sodelujoča društva prikažejo sojenje na prangerjih. Letos so se po desetih letih znova zbrali v Negovi. V sobotnih večernih urah je zbrane zabaval legendarni Andrej Šifrer s prijatelji. Tridnevno dogajanje se je zaključilo v nedeljo, z nastopom Pihalnih orkestrov in skupine Take Nine Orchestra.
Glavni organizator tridnevne prireditve je bilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci, čiga predsednik Zdenko Bratuša, je ob tem povedal: »Z obiskom in prikazanim smo zelo zadovoljni, mogočen grad Negova je spremenil svojo podobo in vrnili smo se v čas, ko je Negova imela sodno oblast, katere nema priča je sramotilni steber ali pranger iz leta 1656. Prireditev smo uspešno izvedli ob pomoči članov TD Negova – Spodnji Ivanjci, ter ostalih posameznikov in drugih društev v kraju. Seveda gre zahvala soorganizatorjem, Občini Gornja Radgona in Zavodu za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, ki sta prireditev omogočila. Osrednjo proslavo ob 910-letnici Negove je pripravila OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona. Program je bil nekaj posebnega in zgodovinsko lepega. Hvala nastopajočim. Uživali smo.«
Sicer pa, prangerji ali sramotilni stebri sodijo med kulturno – zgodovinsko dediščino oz. posebnost, s katero mnogi, predvsem mlajši ljudje niso niti seznanjeni. Sramotilni steber je najprej bil lesen, nato pa kamniti. V zahodni Evropi so se prangerji pojavili med 12. in 13. stoletjem, pri nas pa malo kasneje, od druge polovice 15. stoletja dalje. Po naročilu zemljiških gospodov so jih postavili na trge, kjer se je običajno zbralo največ ljudi. Uvedli so jih za kaznovanje za zagrešene tatvine, krivolove ali raubšice, prešuštva in druge prestopke. Zločincem in prestopnikom, ki jih je doletela kazen na sramotilnem stebru, so okrog vratu navezali tablico z navedenim popisom zločinov ter jih privezali na steber. Mimoidoči so kaznovanega zasmehovali, zmerjali, pljuvali in kamenjali. Največkrat so se kazni izvajale ob nedeljah, ko so ljudje hodili k maši. Kaznjenci so bili lahko na kamen privezani tudi več dni. Kljub krutemu načinu kaznovanje naj ne bi bilo pogojeno s fizičnim znašanjem, seveda pa so se dogajale tudi izjeme...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Vrnili so se v preteklost, v srednji vek