Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi

 

Eden najboljših SLO rockerjev predstavil svoj knjižni prvenec

Knjiga DirnbekV polni dvorani muzeja „Špital" v Gornji Radgoni je potekala predstavitev knjižnega prvenca Jerneja Dirnbeka, enega od ustanovnih članov priljubljene slovenske skupine Mi2, ki ga je poimenoval: Pevci pozabljenih pesmi. Pevec in član legendarnih Mi2, je svoj roman, ki prepleta različne usode prebivalcev manjšega slovenskega mesta ter njihove raznolike – včasih tudi sovražne značaje, ki jih združuje s pesmijo, predstavil v pogovoru s pedagoginjo in prav tako pisateljico, Normo Bale. Hkrati je eden najbolj prepoznavnih slovenskih rokerjev, ki so mu med drugimi prisluhnili tudi dijaki iz gimnazije v Bad Radkersburgu, spregovoril o marsičem iz svojega življenja.

Jernej Dirnbek (1971) prihaja iz Rogatca, od začetka študija na Ekonomski fakulteti pa prebiva v Ljubljani, kjer ima družino in službo. Širši javnosti je bolj poznan kot ustanovitelj in član glasbene skupine Mi2, pri kateri igra kitaro, poje in je avtor približno polovice besedil njihovih skladb. Roman Pevci pozabljenih pesmi je njegov literarni prvenec, čeravno sta s soavtorjem besedil pri skupini Mi2 Tonetom Kregarjem do sedaj družno objavila dve pesniški zbirki: Mi2 pišema poezije (2002) in Mi2 pesmarica (2010). Za pisanje proze se je po lastnih besedah odločil zato, ker je ugotovil, da pripovedi o Pevcih pozabljenih pesmi ne uspe stlačiti v nekaj štirivrstičnih kitic, pa tudi zaradi spoznanja, da je nekatere zgodbe lažje zapisati, kot doživeti. Sicer pa je doslej ustvarjal v verzih in besedi za gledališče (Mi2, Robinson in Petek, Do nazga, Fotr, Slovenska muska od A do Ž), film (Vinopirji), prireditve (Državna proslava ob dnevu državnosti) in TV razvedrilne oddaje (As ti tut not padu, Hri-Bar, Jebovlje, Je bella cesta in NPU)...
V kolektivnem romanu Pevci pozabljenih pesmi gre za veselo pripoved o skupini prebivalcev manjšega slovenskega kraja, ki ugotovi, da je posedanje ob kozarcu bolj zabavno, če poteka ob prepevanju viž, ki se jih junaki spominjajo iz svoje mladosti. Pa seveda še o marsičem, kar spremlja njihove usode, medtem ko se oni posvečajo petju. Podgorje je tipični slovenski kraj, ravno prav velik, da je svoja občina in ima župana. Vanj se po ločitvi in po dolgoletnem življenju drugje vrne Zdravko Strnad, zdaj v srednjih letih. V vsakodnevno življenje kraja se vključi kje drugje kot v bifeju in v zidanici. Prav tam, ob kozarčkih rujnega, začne skupina možakov, ki so jim večeri doma prepusti, peti. Začnejo se srečevati pogosteje in potem tudi z namenom prepevanja, se jim pridružijo tudi drugi krajani. Zgodba o prepevanju se prepleta z zgodbami življenj različnih krajanov, s starimi in novimi ljubeznimi in ne nazadnje tudi politično obarvano Županovo zgodbo. Pevci pozabljenih pesmi je kolektivni roman, ki prepleta različne usode prebivalcev manjšega slovenskega mesta ter njihove raznolike, včasih tudi sovražne značaje združuje s pesmijo. Obenem je živahna, pronicljiva satira današnjega časa in sodobne slovenske družbe, ki pozablja na povezovalno vrednost tradicij in deluje predvsem v lastno korist. V tem smislu je roman tudi in predvsem kritika samosvojega sistema in zaupanje v malega človeka, ki z dobro voljo lahko premaga še tako nepredvidljive težave...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi