Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi

 

Eden najboljših SLO rockerjev predstavil svoj knjižni prvenec

Knjiga DirnbekV polni dvorani muzeja „Špital" v Gornji Radgoni je potekala predstavitev knjižnega prvenca Jerneja Dirnbeka, enega od ustanovnih članov priljubljene slovenske skupine Mi2, ki ga je poimenoval: Pevci pozabljenih pesmi. Pevec in član legendarnih Mi2, je svoj roman, ki prepleta različne usode prebivalcev manjšega slovenskega mesta ter njihove raznolike – včasih tudi sovražne značaje, ki jih združuje s pesmijo, predstavil v pogovoru s pedagoginjo in prav tako pisateljico, Normo Bale. Hkrati je eden najbolj prepoznavnih slovenskih rokerjev, ki so mu med drugimi prisluhnili tudi dijaki iz gimnazije v Bad Radkersburgu, spregovoril o marsičem iz svojega življenja.

Jernej Dirnbek (1971) prihaja iz Rogatca, od začetka študija na Ekonomski fakulteti pa prebiva v Ljubljani, kjer ima družino in službo. Širši javnosti je bolj poznan kot ustanovitelj in član glasbene skupine Mi2, pri kateri igra kitaro, poje in je avtor približno polovice besedil njihovih skladb. Roman Pevci pozabljenih pesmi je njegov literarni prvenec, čeravno sta s soavtorjem besedil pri skupini Mi2 Tonetom Kregarjem do sedaj družno objavila dve pesniški zbirki: Mi2 pišema poezije (2002) in Mi2 pesmarica (2010). Za pisanje proze se je po lastnih besedah odločil zato, ker je ugotovil, da pripovedi o Pevcih pozabljenih pesmi ne uspe stlačiti v nekaj štirivrstičnih kitic, pa tudi zaradi spoznanja, da je nekatere zgodbe lažje zapisati, kot doživeti. Sicer pa je doslej ustvarjal v verzih in besedi za gledališče (Mi2, Robinson in Petek, Do nazga, Fotr, Slovenska muska od A do Ž), film (Vinopirji), prireditve (Državna proslava ob dnevu državnosti) in TV razvedrilne oddaje (As ti tut not padu, Hri-Bar, Jebovlje, Je bella cesta in NPU)...
V kolektivnem romanu Pevci pozabljenih pesmi gre za veselo pripoved o skupini prebivalcev manjšega slovenskega kraja, ki ugotovi, da je posedanje ob kozarcu bolj zabavno, če poteka ob prepevanju viž, ki se jih junaki spominjajo iz svoje mladosti. Pa seveda še o marsičem, kar spremlja njihove usode, medtem ko se oni posvečajo petju. Podgorje je tipični slovenski kraj, ravno prav velik, da je svoja občina in ima župana. Vanj se po ločitvi in po dolgoletnem življenju drugje vrne Zdravko Strnad, zdaj v srednjih letih. V vsakodnevno življenje kraja se vključi kje drugje kot v bifeju in v zidanici. Prav tam, ob kozarčkih rujnega, začne skupina možakov, ki so jim večeri doma prepusti, peti. Začnejo se srečevati pogosteje in potem tudi z namenom prepevanja, se jim pridružijo tudi drugi krajani. Zgodba o prepevanju se prepleta z zgodbami življenj različnih krajanov, s starimi in novimi ljubeznimi in ne nazadnje tudi politično obarvano Županovo zgodbo. Pevci pozabljenih pesmi je kolektivni roman, ki prepleta različne usode prebivalcev manjšega slovenskega mesta ter njihove raznolike, včasih tudi sovražne značaje združuje s pesmijo. Obenem je živahna, pronicljiva satira današnjega časa in sodobne slovenske družbe, ki pozablja na povezovalno vrednost tradicij in deluje predvsem v lastno korist. V tem smislu je roman tudi in predvsem kritika samosvojega sistema in zaupanje v malega človeka, ki z dobro voljo lahko premaga še tako nepredvidljive težave...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi