Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Janez Šedivy veliko časa posveča izdelavi izdelkov iz lesa

 

Za umetnost in koristne reči nikoli ni prepozno!

Janez ŠedivyKo se človek upokoji, ima več časa za svoje konjičke. Če jih prej ni imel, jih najde po upokojitvi, saj za nov začetek nikoli ni prepozno. Svojo zabavo si je našel tudi Janez Šedivy s Šlebingerjevega brega v Gornji Radgoni, ki se je posvetil izdelavi izdelkov iz lesa. Čeprav je letos že obeležil 80. letnico svojega plodnega življenja, je Janez še vedno pravi umetnik in je nedavno v domačem domu starejših občanov pripravil razstavo svojih »umetniških« izdelkov iz lesa. »Ko sem se upokojil sem se na pobudo prijatelja Ferda Matvoza, posvetil delu z lesom, ki mi je takrat ponudil izdelavo praktične embalaže iz lesa za Žganjarno Apis v Šentilju. Ker je bilo naročilo dokaj obsežno, sem v izdelavo vključil tudi prijatelja Janeza Pučka in Borisa Križaniča. Iz tega se je potem razvilo moje izdelovanje embalaže za vinske steklenice in spominkov. Za izdelavo spominkov sem uporabljal les češnje, oreha, tise in breze.

Za izdelavo embalaže steklenic, to sem izdeloval po naročilu, pa tudi drugi les. Posebno skrb sem posvetil drobnim lesnim izdelkom, to je spominkom najrazličnejši oblik, na katere sem »vžgal« posvetila. Pri mnogih izdelkih sem uporabljal tudi vrvico, ki sem jo s posebnim lepilom zlepil na les. To so bile zlasti razne škatlice s lesenim pokrovom. Pri nobenem mojem izdelku pa nisem uporabljal žebljev ali kaj podobnega. Večino izdelkov sem izdelal za prijatelje, ki nas je povezovala odbojka v ekipi Apače, smučanje in trgatve ter martinovanja. Velikokrat sem jih tudi razveseljeval z zvoki »frajtonarice«. Prijateljem in drugim sem svoje izdelke podarjal ob raznih priložnostih, to je praznovanjih jubilejev in slično«, je svojo povezanost z lesno umetnostjo predstavil Janez, ki ima trenutno nekaj težav z zdravjem.
Janez ŠedivyKljub temu je uprizoril omenjeno samostojno razstavo svojih izdelkov, ki se je odvijala v DSO Gornja Radgona. »To razstavo so mi pravzaprav pripravili moji prijatelji, katerim sem izdelal in izročil te spominke. Na razstavo je 60 mojih prijateljev prineslo okoli 150 izdelkov. Ganjen sem bil nad pozornostjo, ki so mi jo pripravili prijatelji. Razstava pa pove, da so moji prijatelji moje delo spoštovali in ga tudi ohranili. Vesel sem, da so moji izdelki našli pot v mnoge domove. Zdomci in izseljenci pa so jih ponesli tudi v Avstrijo, Nemčijo, Ameriko in Avstralijo, pa še kam. Prijateljem, ki so mi omogočili razstavo se najlepše zahvaljujem, zahvaljujem se tudi direktorju DOS Gornja Radgona mag. Marjanu Žula, ki je bil pripravljen nuditi prostor za razstavo,« dodaja naš sogovornik.
Janez Šedivy se je rodil 11.6.1937 v Plintovcu pri Zgornji Kungoti, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, po kateri je obiskoval Učiteljišče v Mariboru, ob delu pa se je iz pedagogike še dodatno izobraževal. Prvo učiteljsko službo, je po dekretu, dobil na OŠ Lokavec pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah. V letih 1964 - 1972 je bil ravnatelj OŠ Stogovci, katero je obiskovalo okoli 260 učencev, nato pa do 1975 bil ravnatelj OŠ Apače. Ko se je vključil v politiko, je bil en mandat predsednik SO Gornja Radgona in se leta 1987 upokojil. Janez si je z ženo Marijo, ki je tudi bila učiteljica, ustvaril družino, ter si zgradil dom v katerem sta odraščala sin Gorazd in hčerka Blanka, ki sta ju razveselila s tremi vnuki (Rok, Bine in Blaž), ter vnukinjo Špelo.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Janez Šedivy veliko časa posveča izdelavi izdelkov iz lesa