Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Soboški godbeniki delujejo že od leta 1933

 

Glasbeniki z ljubeznijo do glasbe in veselja do kulturnega ustvarjanja, v Prekmurju gostili prijatelje, godbenike iz Belgije

Pihalni orkester MSPihalni orkester Murska Sobota, ki deluje že 84. leto, sestavljajo amaterski glasbeniki, katere druži predvsem veselje do glasbe. Značilnost orkestra je tudi njegova pestra sestava, saj združuje različne generacije glasbenikov, od osnovnošolcev do aktivnih upokojencev, ki so že starejši od 80 let (najstarejši je Franc Čizmazija), ljubezen do te zvrsti glasbe pa prenašajo na mlajše rodove in s tem skrbijo za kontinuirano delovanje orkestra. V dobrih osmih desetletjih so godbeniki nastopali na raznih prireditvah po domovini in tujini, zadnjih nekaj let pa pripravljajo predvsem koncerte za občane MO Murska Sobota, zaigrajo gostom v madžarskem zdravilišču Bük, radi pa se odzovejo tudi na povabila raznih društev in prijateljskih orkestrov. In tako so v začetku letošnjega leta bili gostje v belgijskem Ekselu, to poletje pa so njihovi novi prijatelji gostovali v Murski Soboti. Najprej so imeli koncert v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg), nato pa še, pred približno tisoč poslušalci, pri soboškem gradu.

„Pihalni orkester Murska Sobota je pripravil mednarodni projekt, v okviru katerega smo gostili kraljevi orkester iz Belgije, natančneje Kon. Fanfare Eendracht Eksel & Percussion Feeling, katerega predsednik je Frank Holsteyns, in s katerim nas je že lani povezala Sobočanka Tanja Buzeti, ki živi v Belgiji. Z gostujočim orkestrom smo pripravili mednarodno kulturno druženje, najprej z vajami, nato s skupnim koncertom na ploščadi pred gradom v Murski Soboti, kjer je skupaj nastopilo blizu 70 glasbenikov, ki so navdušili množice ljubiteljev tovrstnega muziciranja. Na svojem mednarodnem gostovanju v Pomurju se je belgijski orkester predstavil tudi v sosednji Avstriji, v Bad Radkersburgu. To je bilo tako imenovano povratno srečanje, saj je naš orkester gostoval v mestu Eksel v Belgiji v mesecu januarju 2017, koncert tamkaj pa je obiskal tudi slovenski veleposlanik v Belgiji, Matjaž Šinkovec", nam je razložil predsednik PO Murska Sobota Oliver Korošec, ki je skupaj z dirigentom Simonom Novakom, sekretarko Sandro Korošec in z vsestranskim Robijem Lalovičem, pravzaprav gonilna sila orkestra. Poleg z Belgijci, dobro sodelujejo tudi z orkestri iz Madžarske in Hrvaške, od domačih pa z orkestri iz Mengša, Škofja Loka in Ljutomer, kjer je isti dirigent.
Dirigent PO Murska Sobota, kjer so še posebej ponosni na svojo Prekmursko koračnico, katere avtor je že pokojni Alojz Kranjčan, je že 15 let akademski glasbenik Simon Novak, ki je v zadnjih letih, po naravni poti oz. odhodu nekaterih starejših, nekoliko pomladil orkester, ob tem pa pove: „Veseli me, da prihajajo mladi glasbeniki, ki bogatijo naš orkester, seveda pa sem hvaležen tudi starejšim, upokojencem, ki ljubezen do te zvrsti glasbe prenašajo na mlajše rodove in s tem skrbijo tudi za kontinuirano delovanje našega orkestra, ki je letos zaokrožil že 84 let delovanja. Sedaj sem vesel, da dobro sodelujemo z GŠ Murska Sobota in da nam veliko mladih prihaja prav iz te šole. Žal jih je tukaj največ z violinami in flavtami, mi pa bi potrebovali nekoliko več trobil, kot so pozavna, bariton, tuba ipd", pravi dirigent Simon Novak, njegov kolega iz orkestra Primož Gider pa dodaja nekaj iz zgodovine: „Ko se je leta 1933 prvič zbrala druščina isto mislečih glasbenih navdušencev, verjetno niti pomislili niso, da bodo vzpostavili društvo s tradicijo, ki se bo uspešno obneslo in vzdrževalo vse do danes. Kljub dogodkom, ki so vplivali na svetovno zgodovino – svetovna vojna, razpad Jugoslavije, gospodarske krize, razcvet glasbene industrije in še bi lahko naštevali, je soboški pihalni orkester ob vzponih in padcih postal in ostal pomemben člen družbenega delovanja v občini in okolici. Šele dobro desetletje je bilo minilo od priključitve Prekmurja k Sloveniji oz. Jugoslaviji in kakšnih trideset različnih društev je takrat delovalo v majhni Murski Soboti. Čeprav prvi indici govorijo o tem, da je godba v takratni Soboti igrala že prej, pa je bila ta uradno ustanovljena leta 1933, ko so jo v okviru obstoječega gasilskega društva ustanovili na pobudo Franca Lanščaka starejšega, Ludvika Cvetka in Jožeta Benka".
Začetki so bili skromni. Glasbeniki z voljo do udejstvovanja v pihalni godbi so bili povečini brez instrumentov, kar je bila ena prvih in najpomembnejših nalog takratnega vodstva. Šele nato so svoje napore lahko vložili v igranje in vaje. Mnogo se jih je zbralo, toda ko so se začeli učiti note, jih je precej odstopilo, tako da jih je na prvem nastopu, ki je bil rezultat enoletnega dela, igralo 23. Ljudem je bilo všeč, še dolgo so govorili o »soboški bandi«, ki je svoja prva nastopa opravila v Murski Soboti in Šalovcih, prvi samostojni koncert pa pripravila leta 1938. Takratni časi niso bili lahki, a je bilo vsakršno opravljeno in vloženo delo, tudi politično, izjemno pomembno, da je orkester naredil korak naprej. Že od nekdaj je namreč veljalo, da mesto brez godbe ni pravo mesto. Daje mu takt, ritem in družabno noto in tako je bilo tudi v Soboti. Prvi kapelnik je bil profesor Ubald Justin, ki je v tridesetih letih učil v Soboti in je orkester vodil do leta 1941. Po njegovem odhodu sta dirigentsko palico za kratek čas prevzela organist Mirko Tuš in za njim še sodni oficir Lah, že leta 1942 pa ju je na položaju zamenjal Jože Grlec, a vidnejše delovanje godbe zaradi vojne takrat ni bilo mogoče. Po drugi svetovni vojni je zaradi pavze grozila nevarnost, da bo Sobota ostala brez godbe. Težko je bilo priklicati predvojne stare godce, da se ponovno združijo in zaigrajo, saj so z mislimi o prenehanju delovanja nekateri že hoteli obupati in vračati instrumente. Pa je v težkem času in v pravem trenutku strumni vojaški kapelnik in poznejši učitelj na glasbeni šoli Jože Grlec znova aktivno pristopil k sestavi. Poleg tega je s svojim izvirnim pristopom navduševal mlade fante med 11 in 15 letom tudi po šolah, da so pristopili k pionirski godbi in začeli z glasbenim udejstvovanjem. Prvi povojni repertoar ni bil obsežen, himna in tri koračnice, a je bilo dovolj, da so dobili voljo in navdušenje do igranja ter da so se lahko predstavili na raznih prireditvah, kar jim je dalo še dodatnega zagona. Igranje v tistem času je zahtevalo marsikatera odrekanja, tudi takšna, da so se nekateri godbeniki na začetku, v želji po igranju, na vaje in nastope vozili s kolesom tudi po 30 km daleč. Po sestavi godbe Grlec ni odnehal in jo je v naslednjih letih povzdignil na višji nivo. Ko so se na tedanjem travniku ob sedanji vojašnici v mestu naučili še korakati, je bila godba pripravljena na nove izzive. Na mnogih nastopih je s svojim bogatim in vedno bolj kvalitetnim programom budila in utrjevala narodno zavest med poslušalci in bila nepogrešljiva na prireditvah in svečanostih v povojnem obdobju. Njen status je bil v določenem obdobju celo tako močan, da so si nezadovoljstvo nad podporo delovanju društva upali izraziti z javno stavko. Tako so leta 1978 občinskim veljakom poslali odprto pismo v katerem so sporočili, da bodo prenehali z igranjem, v kolikor jim ne bodo nadomestili dotrajane instrumente in priskrbeli nove uniforme. In uspeli so! Kljub vojaškemu redu in disciplini na vajah in nastopih, je bila karizma in motivacija prvega moža takratne godbe tista, ki je glasbenike gnala naprej. Sredi sedemdesetih je bila soboška pihalna godba v razcvetu. Veliko je nastopala na raznih zborovanjih in tudi v tujini, manjkala pa ni niti ob obisku Tita v Murski Soboti leta 1966...
Danes v orkestru prevladujejo flavte, klarineti in trobente, izvajajo pa vse od roka in popa do klasike in valčkov. Za pomembnejše nastope jim na pomoč priskočijo tudi profesorji GŠ. Na javnih nastopih največkrat preigravajo koračnice, na željo ljubiteljev godbene glasbe pa igrajo tudi na zasebnih zabavah. Zanimivost orkestra je, da je skoraj polovica sestavljena iz družinskih članov. V orkestru imajo namreč kar osem družin, ki imajo v orkestru po dva, nekatere pa celo po tri člane. Tudi starostni razpon je pri nas zelo širok. Seveda na željo ljubiteljev godbene glasbe in naročnikov igrajo tudi na zasebnih zabavah, predvsem pa jih lahko srečamo na lokalnih prireditvah, gasilskih veselicah, praznovanjih ipd. Od koncertov se taki nastopi razlikujejo predvsem po spontanosti in izboru glasbe. Koncerti so vnaprej načrtovani in za njih imajo tudi daljše priprave, medtem ko so spontani nastopi včasih naročeni v zadnjem trenutku, tako da tam igrajo skladbe, ki jih preigravajo skozi celo leto..., nekoliko več nastopov bo prihodnje leto, ko jih bodo imeli 85!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Soboški godbeniki delujejo že od leta 1933