Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Soboški godbeniki delujejo že od leta 1933

 

Glasbeniki z ljubeznijo do glasbe in veselja do kulturnega ustvarjanja, v Prekmurju gostili prijatelje, godbenike iz Belgije

Pihalni orkester MSPihalni orkester Murska Sobota, ki deluje že 84. leto, sestavljajo amaterski glasbeniki, katere druži predvsem veselje do glasbe. Značilnost orkestra je tudi njegova pestra sestava, saj združuje različne generacije glasbenikov, od osnovnošolcev do aktivnih upokojencev, ki so že starejši od 80 let (najstarejši je Franc Čizmazija), ljubezen do te zvrsti glasbe pa prenašajo na mlajše rodove in s tem skrbijo za kontinuirano delovanje orkestra. V dobrih osmih desetletjih so godbeniki nastopali na raznih prireditvah po domovini in tujini, zadnjih nekaj let pa pripravljajo predvsem koncerte za občane MO Murska Sobota, zaigrajo gostom v madžarskem zdravilišču Bük, radi pa se odzovejo tudi na povabila raznih društev in prijateljskih orkestrov. In tako so v začetku letošnjega leta bili gostje v belgijskem Ekselu, to poletje pa so njihovi novi prijatelji gostovali v Murski Soboti. Najprej so imeli koncert v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg), nato pa še, pred približno tisoč poslušalci, pri soboškem gradu.

„Pihalni orkester Murska Sobota je pripravil mednarodni projekt, v okviru katerega smo gostili kraljevi orkester iz Belgije, natančneje Kon. Fanfare Eendracht Eksel & Percussion Feeling, katerega predsednik je Frank Holsteyns, in s katerim nas je že lani povezala Sobočanka Tanja Buzeti, ki živi v Belgiji. Z gostujočim orkestrom smo pripravili mednarodno kulturno druženje, najprej z vajami, nato s skupnim koncertom na ploščadi pred gradom v Murski Soboti, kjer je skupaj nastopilo blizu 70 glasbenikov, ki so navdušili množice ljubiteljev tovrstnega muziciranja. Na svojem mednarodnem gostovanju v Pomurju se je belgijski orkester predstavil tudi v sosednji Avstriji, v Bad Radkersburgu. To je bilo tako imenovano povratno srečanje, saj je naš orkester gostoval v mestu Eksel v Belgiji v mesecu januarju 2017, koncert tamkaj pa je obiskal tudi slovenski veleposlanik v Belgiji, Matjaž Šinkovec", nam je razložil predsednik PO Murska Sobota Oliver Korošec, ki je skupaj z dirigentom Simonom Novakom, sekretarko Sandro Korošec in z vsestranskim Robijem Lalovičem, pravzaprav gonilna sila orkestra. Poleg z Belgijci, dobro sodelujejo tudi z orkestri iz Madžarske in Hrvaške, od domačih pa z orkestri iz Mengša, Škofja Loka in Ljutomer, kjer je isti dirigent.
Dirigent PO Murska Sobota, kjer so še posebej ponosni na svojo Prekmursko koračnico, katere avtor je že pokojni Alojz Kranjčan, je že 15 let akademski glasbenik Simon Novak, ki je v zadnjih letih, po naravni poti oz. odhodu nekaterih starejših, nekoliko pomladil orkester, ob tem pa pove: „Veseli me, da prihajajo mladi glasbeniki, ki bogatijo naš orkester, seveda pa sem hvaležen tudi starejšim, upokojencem, ki ljubezen do te zvrsti glasbe prenašajo na mlajše rodove in s tem skrbijo tudi za kontinuirano delovanje našega orkestra, ki je letos zaokrožil že 84 let delovanja. Sedaj sem vesel, da dobro sodelujemo z GŠ Murska Sobota in da nam veliko mladih prihaja prav iz te šole. Žal jih je tukaj največ z violinami in flavtami, mi pa bi potrebovali nekoliko več trobil, kot so pozavna, bariton, tuba ipd", pravi dirigent Simon Novak, njegov kolega iz orkestra Primož Gider pa dodaja nekaj iz zgodovine: „Ko se je leta 1933 prvič zbrala druščina isto mislečih glasbenih navdušencev, verjetno niti pomislili niso, da bodo vzpostavili društvo s tradicijo, ki se bo uspešno obneslo in vzdrževalo vse do danes. Kljub dogodkom, ki so vplivali na svetovno zgodovino – svetovna vojna, razpad Jugoslavije, gospodarske krize, razcvet glasbene industrije in še bi lahko naštevali, je soboški pihalni orkester ob vzponih in padcih postal in ostal pomemben člen družbenega delovanja v občini in okolici. Šele dobro desetletje je bilo minilo od priključitve Prekmurja k Sloveniji oz. Jugoslaviji in kakšnih trideset različnih društev je takrat delovalo v majhni Murski Soboti. Čeprav prvi indici govorijo o tem, da je godba v takratni Soboti igrala že prej, pa je bila ta uradno ustanovljena leta 1933, ko so jo v okviru obstoječega gasilskega društva ustanovili na pobudo Franca Lanščaka starejšega, Ludvika Cvetka in Jožeta Benka".
Začetki so bili skromni. Glasbeniki z voljo do udejstvovanja v pihalni godbi so bili povečini brez instrumentov, kar je bila ena prvih in najpomembnejših nalog takratnega vodstva. Šele nato so svoje napore lahko vložili v igranje in vaje. Mnogo se jih je zbralo, toda ko so se začeli učiti note, jih je precej odstopilo, tako da jih je na prvem nastopu, ki je bil rezultat enoletnega dela, igralo 23. Ljudem je bilo všeč, še dolgo so govorili o »soboški bandi«, ki je svoja prva nastopa opravila v Murski Soboti in Šalovcih, prvi samostojni koncert pa pripravila leta 1938. Takratni časi niso bili lahki, a je bilo vsakršno opravljeno in vloženo delo, tudi politično, izjemno pomembno, da je orkester naredil korak naprej. Že od nekdaj je namreč veljalo, da mesto brez godbe ni pravo mesto. Daje mu takt, ritem in družabno noto in tako je bilo tudi v Soboti. Prvi kapelnik je bil profesor Ubald Justin, ki je v tridesetih letih učil v Soboti in je orkester vodil do leta 1941. Po njegovem odhodu sta dirigentsko palico za kratek čas prevzela organist Mirko Tuš in za njim še sodni oficir Lah, že leta 1942 pa ju je na položaju zamenjal Jože Grlec, a vidnejše delovanje godbe zaradi vojne takrat ni bilo mogoče. Po drugi svetovni vojni je zaradi pavze grozila nevarnost, da bo Sobota ostala brez godbe. Težko je bilo priklicati predvojne stare godce, da se ponovno združijo in zaigrajo, saj so z mislimi o prenehanju delovanja nekateri že hoteli obupati in vračati instrumente. Pa je v težkem času in v pravem trenutku strumni vojaški kapelnik in poznejši učitelj na glasbeni šoli Jože Grlec znova aktivno pristopil k sestavi. Poleg tega je s svojim izvirnim pristopom navduševal mlade fante med 11 in 15 letom tudi po šolah, da so pristopili k pionirski godbi in začeli z glasbenim udejstvovanjem. Prvi povojni repertoar ni bil obsežen, himna in tri koračnice, a je bilo dovolj, da so dobili voljo in navdušenje do igranja ter da so se lahko predstavili na raznih prireditvah, kar jim je dalo še dodatnega zagona. Igranje v tistem času je zahtevalo marsikatera odrekanja, tudi takšna, da so se nekateri godbeniki na začetku, v želji po igranju, na vaje in nastope vozili s kolesom tudi po 30 km daleč. Po sestavi godbe Grlec ni odnehal in jo je v naslednjih letih povzdignil na višji nivo. Ko so se na tedanjem travniku ob sedanji vojašnici v mestu naučili še korakati, je bila godba pripravljena na nove izzive. Na mnogih nastopih je s svojim bogatim in vedno bolj kvalitetnim programom budila in utrjevala narodno zavest med poslušalci in bila nepogrešljiva na prireditvah in svečanostih v povojnem obdobju. Njen status je bil v določenem obdobju celo tako močan, da so si nezadovoljstvo nad podporo delovanju društva upali izraziti z javno stavko. Tako so leta 1978 občinskim veljakom poslali odprto pismo v katerem so sporočili, da bodo prenehali z igranjem, v kolikor jim ne bodo nadomestili dotrajane instrumente in priskrbeli nove uniforme. In uspeli so! Kljub vojaškemu redu in disciplini na vajah in nastopih, je bila karizma in motivacija prvega moža takratne godbe tista, ki je glasbenike gnala naprej. Sredi sedemdesetih je bila soboška pihalna godba v razcvetu. Veliko je nastopala na raznih zborovanjih in tudi v tujini, manjkala pa ni niti ob obisku Tita v Murski Soboti leta 1966...
Danes v orkestru prevladujejo flavte, klarineti in trobente, izvajajo pa vse od roka in popa do klasike in valčkov. Za pomembnejše nastope jim na pomoč priskočijo tudi profesorji GŠ. Na javnih nastopih največkrat preigravajo koračnice, na željo ljubiteljev godbene glasbe pa igrajo tudi na zasebnih zabavah. Zanimivost orkestra je, da je skoraj polovica sestavljena iz družinskih članov. V orkestru imajo namreč kar osem družin, ki imajo v orkestru po dva, nekatere pa celo po tri člane. Tudi starostni razpon je pri nas zelo širok. Seveda na željo ljubiteljev godbene glasbe in naročnikov igrajo tudi na zasebnih zabavah, predvsem pa jih lahko srečamo na lokalnih prireditvah, gasilskih veselicah, praznovanjih ipd. Od koncertov se taki nastopi razlikujejo predvsem po spontanosti in izboru glasbe. Koncerti so vnaprej načrtovani in za njih imajo tudi daljše priprave, medtem ko so spontani nastopi včasih naročeni v zadnjem trenutku, tako da tam igrajo skladbe, ki jih preigravajo skozi celo leto..., nekoliko več nastopov bo prihodnje leto, ko jih bodo imeli 85!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Soboški godbeniki delujejo že od leta 1933