Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Planinci in ljubitelji narave v spomin na Trstenjaka

 

Nad 200 pohodnikov se je trinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do akademikove rojstne hiše v Rodmošcih

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, akademika, prof. dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, so radgonski planinci iz PD Radgona in TD Majolka, trinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše, in sicer dva dni pred njegovim rojstnim dnevom (8.1.1906), torej v soboto, 6. januarja 2016. Tudi tokratni pohod, posvečen 112-letnici rojstva akademika Trstenjaka, je potekal izpred spominskega obeležja „Nikoli več" v Gornji Radgoni, skupaj pa se ga je udeležilo nad 200 pohodnikov in drugih ljubiteljev narave in zdravja. Vsi skupaj so štartali na približno 15 km dolg pohod, iz Gornje Radgone, ter skozi Črešnjevce, Orehovski Vrh in Zbigovce prišli v Rodmošce, kjer stoji Trstenjakova rojstna hiša in spominska soba. Pohodniki so imeli pravo pomladno vreme z okoli 15 stopinj.

Vsi pa so tudi uživali na kratki kratkem kulturnem programu in spominski slovesnosti ob visoki obletnici Trstenjakovega rojstva. Po prijetnem druženju, malici in zaužitju tekočih okrepčil, so pohodniki zapustili prijetno vasico Rodmošce, kamor se bodo, če ne prej, vrnili vsaj v začetku januarja prihodnje leto. Tokrat so ob rojstni hiši akademika Trstenjaka naraščajniki Planinskega društva Gornja Radgona pripravili krajši kulturni program, še posebej zanimivo je bilo prebrano pismo, ki ga je Trstenjak kot študent poslal svojemu očetu ob njegovem godu. Ob druženju pri Trstenjakovi rojstni hiši je zbrane nagovoril tudi Tonček Mlinarič, predsednik PD Gornja Radgona. Domačini pa so ponudili pohodnikom prigrizke in napitke.
Sicer pa, svetovno znani akademik, duhovnik, antropolog, psiholog, grafolog, strokovnjak za barve, dr. Anton Trstenjak, je bil rojen 8. januarja 1906 v Rodmošcih (umrl je 29. septembra 1996 v Ljubljani in je pokopan na pokopališču v Gornji Radgoni). Zanimivo je, da so tudi tokrat pohodniki, prišli so iz vse Slovenije, na Orehovskem Vrhu, na domačiji Janka Knipliča bili deležni prigrizkov in napitkov, za kar so poskrbeli člani Turističnega društva Majolka. Mimogrede pa bo jeseni, ob obletnici smrti akademika dr. Antona Trstenjaka, poseben pohod pripravila tudi OŠ Negova, ki nosi ime po omenjenem velikanu, in katero je mimogrede tudi sam obiskoval. Sam pohod je poleg kurjenja prazničnih čezmernih kalorij, za vse udeležence pomemben tudi zaradi spomina na Antona Trstenjaka, ki je bogato zaznamoval slovensko kulturo in duhovno zgodovino. Ob tem je med potjo na pohodu čas za klepet, in prijetno druženje.
»Lahko bi primerjali življenje oseb v neizmernem oceanu, s katerim so povezani vsi posamični valovi. Kakor so valovi z neskončnim oceanom in med seboj povezani, čeprav se tega ne zavedajo, podobno velja za človeške duše. Vsakdo izmed nas je po dobroti povezan z vsemi ljudmi, neodvisno od tega, ali se te povezanosti tudi zaveda ali ne. Strpnost odpira eno najlepših poti do človeka. Če pomeni opazovanje drugih široko cesto od človeka do človeka, potem se obzirnost vije od enega do drugega skrbno in natančno kakor s peskom posute sprehodne stezice v vrtu. Sreča je človekova notranja lastnost, notranje doživetje tiho in skrito pred svetom, sreča ni v velikem dogodku zunaj – ne hodi ven- v tebi prebiva. Sreča je srečanje s samim seboj«, je nekoč zapisal veliki mislec, akademik Anton Trstenjak, in v PD Radgona mu kot kaže sledijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Planinci in ljubitelji narave v spomin na Trstenjaka