Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stanovalci DSO Gornja Radgona obeležili letošnji „Prešernov dan"

 

Fotografije, glasba, literatura, petje... ob kulturnem prazniku!

DSO GR Kulturni praznikPodobno kot marsikje po lokalnih skupnostih, društvih, organizacijah in ustanovah, so tudi Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, slovesno obeležili slovenski kulturni praznik. Na dobro obiskani multikulturni prireditvi, so „Prešernov dan 2018" obeležili s pestrim programom številnih kulturnih zvrsti, od razstave fotografij, glasbe, proze in poezije in zborovskega petja. Tako so pred stanovalci doma, njihovimi svojci, zaposlenimi v DSO ter drugimi obiskovalci, predstavili pesniško zbirko z naslovom Luna v razmajanem stolu, avtorice Marije Šedivy, z nastopom pevskega zbora stanovalcev Doma, pod vodstvom zborovodkinje Jožice Ilinčič, ki so premierno zapeli tudi domsko himno, katero je napisal njihov stanovalec Marjan.

Nastopil je tudi Trio „Izkoristi dan", ki ga sestavljajo znani domači glasbeniki: Alenka Regoršek, Milan Klemenčič, ml. in Andrej Vreča. Ob tem so v avli doma odprli izjemno zanimivo razstavo fotografij 91-letnega stanovalca doma, sicer pa znanega pomurskega in slovenskega fotografa Milana Klemenčiča, st. Gre za legendo med slovenskimi fotografi, ki se s fotografiranjem ukvarja že več kot 80 let. Med drugim je fotografiral tudi zavzetje Gornje Radgone s strani nemških okupatorjev, davnega leta 1941, vmes je s fotoaparatom obkrožil zemeljsko oblo. Svojim novim sostanovalcem in drugim obiskovalcem DSO Gornja Radgona se Milan predstavlja s čudovitimi fotografijami z njegovega zadnjega potepa po Egiptu.
Dogajanje je sicer vodil direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, ki je spregovoril o pomenu praznika za slovenski narod ter mačehovskem odnosu do kulture. Ob tem je med drugim dejal, da je letošnje obeležvanje kulturnega praznika tudi nekakšen uvod v praznovanje 10-letnice njihovega doma, ki je prve stanovalce sprejel 12.2.2008. Ob tem se je Žula pogovarjal z Milanom Klemenčičem, ki je, čeprav je že globoko v 92. letu, podrobno in natančno predstavil svojo bogato fotografsko kariero, ter Marijo Šedivy, ki je med drugim razložila, kako ji je vedno uspevalo vse kar je želela. Najprej, kako je uspevala uskladiti študij, družino, pisanje..., pozneje pa spet družino-otroka, službo in pisanje, kar je največkrat počela v nočnem času, ko so drugi spali. „Marija Šedivy govori o svetu, ki je na robu negotovosti in teži, da se razsuje", je med drugim v spremni besedi h pesniški zbirki „Luna v razmajanem stolu", zapisal slovenski književnik Marjan Pungartnik.
Morda je prav to subtilno opažanje še kako aktualno v času, ki ga živimo in se veliko prebivalcev našega planeta sooča s problemom kako sploh preživeti. Prav podobe z obrobja, tako socialnega kot geografskega so redča nit, ki vodi avtorico Marijo Šedivy že tudi v prvi zbirki kratkih zgodb z naslovom „Gospa s klobučkom". Poleg proze je avtorici blizu pesniška oblika izražanja skozi katero se je predstavila že leta 1999 v pesniški zbirki „Ko trave zaspijo"... Marija Šedivy se je rodila tik pred začetkom 2. svetovne vojne na tem območju, 9. marca 1991 v Cmureku. Obiskovala je nižjo gimnazijo v Gornji Radgoni. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču v Mariboru, kjer je leta 1961 maturirala. Ob delu je nato študirala na Pedagoški akademiji Maribor in diplomirala (ima dve diplomi) iz razrednega pouka in nemščine. Petnajst let je poučevala na osnovnih šolah v Stogovcih, Lokavcu in Apačah, nato pa delala na takratni izobraževalni skupnosti v Gornji Radgoni, nekaj časa v politiki in končno v občinski matični knjižnici, kjer se je leta 1991 tudi upokojila. Ves čas je tudi pisala, v glavnem zase. Objavljala je pesmi v Kmečkem glasu, reviji Otrok in družina, kasneje pa v Vzajemnosti, Mentorju, Naši ženi, Mladiki ipd. Piše torej kratko prozo in tudi pesmi. Prejela je številne nagrade in priznanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Stanovalci DSO Gornja Radgona obeležili letošnji „Prešernov dan"