Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stanovalci DSO Gornja Radgona obeležili letošnji „Prešernov dan"

 

Fotografije, glasba, literatura, petje... ob kulturnem prazniku!

DSO GR Kulturni praznikPodobno kot marsikje po lokalnih skupnostih, društvih, organizacijah in ustanovah, so tudi Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, slovesno obeležili slovenski kulturni praznik. Na dobro obiskani multikulturni prireditvi, so „Prešernov dan 2018" obeležili s pestrim programom številnih kulturnih zvrsti, od razstave fotografij, glasbe, proze in poezije in zborovskega petja. Tako so pred stanovalci doma, njihovimi svojci, zaposlenimi v DSO ter drugimi obiskovalci, predstavili pesniško zbirko z naslovom Luna v razmajanem stolu, avtorice Marije Šedivy, z nastopom pevskega zbora stanovalcev Doma, pod vodstvom zborovodkinje Jožice Ilinčič, ki so premierno zapeli tudi domsko himno, katero je napisal njihov stanovalec Marjan.

Nastopil je tudi Trio „Izkoristi dan", ki ga sestavljajo znani domači glasbeniki: Alenka Regoršek, Milan Klemenčič, ml. in Andrej Vreča. Ob tem so v avli doma odprli izjemno zanimivo razstavo fotografij 91-letnega stanovalca doma, sicer pa znanega pomurskega in slovenskega fotografa Milana Klemenčiča, st. Gre za legendo med slovenskimi fotografi, ki se s fotografiranjem ukvarja že več kot 80 let. Med drugim je fotografiral tudi zavzetje Gornje Radgone s strani nemških okupatorjev, davnega leta 1941, vmes je s fotoaparatom obkrožil zemeljsko oblo. Svojim novim sostanovalcem in drugim obiskovalcem DSO Gornja Radgona se Milan predstavlja s čudovitimi fotografijami z njegovega zadnjega potepa po Egiptu.
Dogajanje je sicer vodil direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, ki je spregovoril o pomenu praznika za slovenski narod ter mačehovskem odnosu do kulture. Ob tem je med drugim dejal, da je letošnje obeležvanje kulturnega praznika tudi nekakšen uvod v praznovanje 10-letnice njihovega doma, ki je prve stanovalce sprejel 12.2.2008. Ob tem se je Žula pogovarjal z Milanom Klemenčičem, ki je, čeprav je že globoko v 92. letu, podrobno in natančno predstavil svojo bogato fotografsko kariero, ter Marijo Šedivy, ki je med drugim razložila, kako ji je vedno uspevalo vse kar je želela. Najprej, kako je uspevala uskladiti študij, družino, pisanje..., pozneje pa spet družino-otroka, službo in pisanje, kar je največkrat počela v nočnem času, ko so drugi spali. „Marija Šedivy govori o svetu, ki je na robu negotovosti in teži, da se razsuje", je med drugim v spremni besedi h pesniški zbirki „Luna v razmajanem stolu", zapisal slovenski književnik Marjan Pungartnik.
Morda je prav to subtilno opažanje še kako aktualno v času, ki ga živimo in se veliko prebivalcev našega planeta sooča s problemom kako sploh preživeti. Prav podobe z obrobja, tako socialnega kot geografskega so redča nit, ki vodi avtorico Marijo Šedivy že tudi v prvi zbirki kratkih zgodb z naslovom „Gospa s klobučkom". Poleg proze je avtorici blizu pesniška oblika izražanja skozi katero se je predstavila že leta 1999 v pesniški zbirki „Ko trave zaspijo"... Marija Šedivy se je rodila tik pred začetkom 2. svetovne vojne na tem območju, 9. marca 1991 v Cmureku. Obiskovala je nižjo gimnazijo v Gornji Radgoni. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču v Mariboru, kjer je leta 1961 maturirala. Ob delu je nato študirala na Pedagoški akademiji Maribor in diplomirala (ima dve diplomi) iz razrednega pouka in nemščine. Petnajst let je poučevala na osnovnih šolah v Stogovcih, Lokavcu in Apačah, nato pa delala na takratni izobraževalni skupnosti v Gornji Radgoni, nekaj časa v politiki in končno v občinski matični knjižnici, kjer se je leta 1991 tudi upokojila. Ves čas je tudi pisala, v glavnem zase. Objavljala je pesmi v Kmečkem glasu, reviji Otrok in družina, kasneje pa v Vzajemnosti, Mentorju, Naši ženi, Mladiki ipd. Piše torej kratko prozo in tudi pesmi. Prejela je številne nagrade in priznanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Stanovalci DSO Gornja Radgona obeležili letošnji „Prešernov dan"