Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Negovski grad je gostil 1. mednarodno likovno kolonijo

 

V barve ujeti grajski duhovi!

Likovna kolonija NegovaMinuli konec tedna je v srednjeveškem gradu Negova potekala 1. mednarodna likovna kolonija, katere se je v treh dneh udeležilo devet slikarjev iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Rusije. Zgodovinska kulisa, skrivnosti preteklosti in blagodejna atmosfera edinstvenega grajskega kompleksa so navdihovale prekaljene umetnike, ki so se že uveljavili na slovenski likovni sceni. Njihovo percepcijo izjemne kulturne dediščine in občutke ob tem, ki so jih predano prelili na platna, bodo obiskovalci gradu lahko občudovali na razstavi nastalih del, ki bo naknadno postavljena v gradu. Gre za same uveljavljene umetnike, katere slovenska likovna javnost zelo dobro pozna.

Akademski slikar Laszlo Nemes iz madžarskega Zalaegerszega v svojih slikah predstavlja svojevrsten, nenavadni svet, v katerem se prepletajo vznemirljive napetosti naključij in raziskovanj. Umetnik prihaja iz rojstnega kraja kralja Matije Korvina, ki je v 15. stoletju s svojo vojsko zavzel negovsko utrdbo. Mednarodno priznani likovni ustvarjalec Lojze Kalinšek, likovni pedagog in fotograf iz Kamnika, nam kot slikarski mag podarja barvite zgodbe začaranih ljudi in živali, porojene iz praspomina, bajk, mitov in subjektivnih doživetij. Akademska slikarka Irena Gayaty Horvat iz Zagreba, ki se profesionalno ukvarja tudi z razvojno psihologijo, svoja svetovna popotovanja prenaša v slike in poezijo. V svojih delih upodablja kozmično vzajemnost, kot jo odkriva v svojem duhovnem in mističnem raziskovanju vsebin, ki polnijo čase in prostorja.
Mariborski profesor likovne umetnosti Zmago Kovač motivno vsebino za svoje slike črpa iz ljubezni do nedotaknjene narave. Zato je v njegovih delih prisotna zlasti visoka ekološka zavest, ki je prežeta z močno aluzijo na duhovno, transcendentno stvarnost. Prekipevajoče življenje sintetizira v harmonijo barvnih linij in tonov. Ustvarja tudi na področju kiparstva in v svoje delo vključuje oblikovanje igrač.
Akademski slikar Veljko Toman iz Kamnika je temperamenten kolorist, ki se je desetletja profesionalno ukvarjal tudi z restavratorstvom in konzervatorstvom. Prav zato je v arhitekturi gradu Negova razbiral obilje sledi življenj, ki jih povprečni obiskovalci niti ne opazijo. Njegova dela izžarevajo izreden občutek za naravo. Z izrednim posluhom ustvarja impresivne in energijsko bogate podobe doživete in podoživete harmonije iger življenja v naravnih okoljih. Vsestranski slikarski mojster, mariborski akademski slikar Viktor Šest, motive iz vsakdanjega življenja, pa tudi iz preteklosti, pretaplja v samosvoj prepoznavni svet ilustracij, prežet z avtorjevo radoživostjo, sproščeno drznostjo, humorjem in ironijo. Na njegovih platnih srečujemo poznane in neznane občasne grajske prebivalce, lahkotne in žive, naslikane z virtuoznostjo in tankočutnostjo. Dela ruskega akademskega slikarja Jurija Kravcova iz Millerova ob Rostovu, ki že lep čas uspešno ustvarja v Sloveniji, so polna ubranega kolorita, s pridihom romantičnega razpoloženja. Med negovsko kolonijo so ga najbolj vznemirjali prav skrivnostni grajski duhovi, ki jih je naslikal v podobi nežnih ženskih obrazov.
Božidar Ščurek iz Celja je suveren slikar, ki obvlada gradnjo likovnega prostora, sozvočje in dinamiko barvnih nians ter razgiba površine s posebnim priokusom. Arhitektura obnovljenega in propadajočega dela negovskega gradu mu je ponudila obilje krepkega navdiha in vnovič spodbudila njegovo drzno ustvarjalno domišljijo. Zdravko Dolinšek, Trboveljčan iz Radencev, v svojem raziskovalnem slikarskem svetu razkriva navdušenje nad vsem lepim, kar mu je dano v vizualno doživetje. V desetletjih likovnega odkrivanja se ustvarjalno odziva na vse novo in drugačno ter tako ustvarja izjemno bogat in pester slikarski opus. Je pobudnik, soorganizator in udeleženec letošnje 1. mednarodne likovne kolonije na gradu Negova, ki je potekala pod okriljem zavoda Kultprotur Gornja Radgona.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Negovski grad je gostil 1. mednarodno likovno kolonijo