Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Negovski grad je gostil 1. mednarodno likovno kolonijo

 

V barve ujeti grajski duhovi!

Likovna kolonija NegovaMinuli konec tedna je v srednjeveškem gradu Negova potekala 1. mednarodna likovna kolonija, katere se je v treh dneh udeležilo devet slikarjev iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Rusije. Zgodovinska kulisa, skrivnosti preteklosti in blagodejna atmosfera edinstvenega grajskega kompleksa so navdihovale prekaljene umetnike, ki so se že uveljavili na slovenski likovni sceni. Njihovo percepcijo izjemne kulturne dediščine in občutke ob tem, ki so jih predano prelili na platna, bodo obiskovalci gradu lahko občudovali na razstavi nastalih del, ki bo naknadno postavljena v gradu. Gre za same uveljavljene umetnike, katere slovenska likovna javnost zelo dobro pozna.

Akademski slikar Laszlo Nemes iz madžarskega Zalaegerszega v svojih slikah predstavlja svojevrsten, nenavadni svet, v katerem se prepletajo vznemirljive napetosti naključij in raziskovanj. Umetnik prihaja iz rojstnega kraja kralja Matije Korvina, ki je v 15. stoletju s svojo vojsko zavzel negovsko utrdbo. Mednarodno priznani likovni ustvarjalec Lojze Kalinšek, likovni pedagog in fotograf iz Kamnika, nam kot slikarski mag podarja barvite zgodbe začaranih ljudi in živali, porojene iz praspomina, bajk, mitov in subjektivnih doživetij. Akademska slikarka Irena Gayaty Horvat iz Zagreba, ki se profesionalno ukvarja tudi z razvojno psihologijo, svoja svetovna popotovanja prenaša v slike in poezijo. V svojih delih upodablja kozmično vzajemnost, kot jo odkriva v svojem duhovnem in mističnem raziskovanju vsebin, ki polnijo čase in prostorja.
Mariborski profesor likovne umetnosti Zmago Kovač motivno vsebino za svoje slike črpa iz ljubezni do nedotaknjene narave. Zato je v njegovih delih prisotna zlasti visoka ekološka zavest, ki je prežeta z močno aluzijo na duhovno, transcendentno stvarnost. Prekipevajoče življenje sintetizira v harmonijo barvnih linij in tonov. Ustvarja tudi na področju kiparstva in v svoje delo vključuje oblikovanje igrač.
Akademski slikar Veljko Toman iz Kamnika je temperamenten kolorist, ki se je desetletja profesionalno ukvarjal tudi z restavratorstvom in konzervatorstvom. Prav zato je v arhitekturi gradu Negova razbiral obilje sledi življenj, ki jih povprečni obiskovalci niti ne opazijo. Njegova dela izžarevajo izreden občutek za naravo. Z izrednim posluhom ustvarja impresivne in energijsko bogate podobe doživete in podoživete harmonije iger življenja v naravnih okoljih. Vsestranski slikarski mojster, mariborski akademski slikar Viktor Šest, motive iz vsakdanjega življenja, pa tudi iz preteklosti, pretaplja v samosvoj prepoznavni svet ilustracij, prežet z avtorjevo radoživostjo, sproščeno drznostjo, humorjem in ironijo. Na njegovih platnih srečujemo poznane in neznane občasne grajske prebivalce, lahkotne in žive, naslikane z virtuoznostjo in tankočutnostjo. Dela ruskega akademskega slikarja Jurija Kravcova iz Millerova ob Rostovu, ki že lep čas uspešno ustvarja v Sloveniji, so polna ubranega kolorita, s pridihom romantičnega razpoloženja. Med negovsko kolonijo so ga najbolj vznemirjali prav skrivnostni grajski duhovi, ki jih je naslikal v podobi nežnih ženskih obrazov.
Božidar Ščurek iz Celja je suveren slikar, ki obvlada gradnjo likovnega prostora, sozvočje in dinamiko barvnih nians ter razgiba površine s posebnim priokusom. Arhitektura obnovljenega in propadajočega dela negovskega gradu mu je ponudila obilje krepkega navdiha in vnovič spodbudila njegovo drzno ustvarjalno domišljijo. Zdravko Dolinšek, Trboveljčan iz Radencev, v svojem raziskovalnem slikarskem svetu razkriva navdušenje nad vsem lepim, kar mu je dano v vizualno doživetje. V desetletjih likovnega odkrivanja se ustvarjalno odziva na vse novo in drugačno ter tako ustvarja izjemno bogat in pester slikarski opus. Je pobudnik, soorganizator in udeleženec letošnje 1. mednarodne likovne kolonije na gradu Negova, ki je potekala pod okriljem zavoda Kultprotur Gornja Radgona.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Negovski grad je gostil 1. mednarodno likovno kolonijo