V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Prekmurski slavčki" za vse priložnosti

 

Razvajanje je že sedem let naloga črenšovskega Aeternuma, ki ga sestavlja pet izvrstnih pevcev

AeternumLe redki so slovenski kraji in cela območja, kot je vas Žiški v občini Črenšovci, ki premorejo tako dobre pevce, kot so člani Moškega vokalnega kvinteta (MVK) Aeternum.

Peterica izvrstnih, šolanih pevcev, za katere bi lahko mirno dejali „Prekmurski slavčki“, že sedem let, od leta 2004 razvaja poslušalce širom Slovenije in tudi v tujini, ob tem si vse bolj utrjuje svoje visoko mesto v domačem glasbenem prostoru. Število njihovih nastopov se z leti močno povečuje in petje postaja njihova dnevna beseda. Mladostna neobremenjenost in naklonjenost do odkrivanja novih oblik in tehnik petja jih vodi po številnih glasbenih poteh in bogati njihov širok ter pisan repretoar. Člani skupine se poznajo že vrsto let in prav njihova spontanost, muziciranje in nevidna komunikacija na odru, dajejo skladbam živo obliko, ki prodre do slehernega poslušalca.

Skupino sestavljajo, 1. tenor – Tomaž Gregorec (1980)...pravnik, ki je navdušen nad a capella petjem, je človek vesele narave, z veliko mero optimizma in vedno pripravljen, da kakšno ušpiči. Skorajda je ni stvari v življenju, ki ne bi pritegnila njegovega zanimanja. Rad spoznava nove ljudi in uživa v vsem kar počne. »Glasba me duhovno bogati, pomirja in razveseljuje, je zdravilo za vse težave. S fanti se odlično ujamemo in smo postali več kot pa le člani skupine.« 2. tenor: Blaž Černela (1984)...turistični tehnik, brez katerega bi življenje bilo dolgočasno. Prijaznost, velika mera strpnosti in predvsem humor, ga naredijo zaželenega člana vsake družbe. S svojim optimizmom »zalaga« vse okoli sebe. Glasba ga spremlja že vse življenje, s kvintetom Aeternum pa je postala del njegovega vsakdana. »Saj ne rečem, da imam časa na pretek, a za vaje in druženje z ostalimi člani kvinteta Aeternum ga je vedno dovolj«. 2. tenor: Mitja Horvat (1981)...farmacevt, ki želi iz vsakega trenutka narediti nekaj posebnega, kreativnega oz. koristnega. Del teh trenutkov je postala tudi glasba. Njegov glasbeni talent je privrel na plan šele pri njegovih 22-ih letih. In takrat se je petja, kakor vsega doslej, lotil z optimizmom, resnostjo in se mu predal z vsem srcem. »Aeternum mi ne pomeni le petja, ampak tudi dobro prijateljstvo ter priložnost, da pozabim na vsakdanje težave.« Bariton: Andrej Tibaut (1980)... profesor glasbe, ki se je že 100-odstotno prepričal, da je glasba njegovo življenje. Fant z veliko energije, ki mu je ne zmanjka niti takrat, ko so ostali člani vse svoje zaloge že izpraznili. Življenje zajema z veliko žlico in izkoristi vse priložnosti, ki so mu ponujene. Početi mora več stvari hkrati, saj je drugače dan za njega izgubljen. »Aeternum je postal del mojega življenja in brez njega enostavno več ne bi mogel živeti. Glasba, ki jo ustvarjamo me dopolnjuje in mi dovoljuje, da pokažem svojo kreativnost.« Bas: Daniel Berden (1983)... študent glasbene pedagogike se je glasbi zapisal že v svojem otroštvu. S svojimi priredbami je postal nepogrešljiv član kvinteta. Če za koga, bo za njega držalo, da je znal ohraniti otroka v sebi. Ne mine druženje brez njegovih šal, obenem pa se nobeno prerekanje znotraj kvinteta nima priložnosti razviti v pravi prepir, saj on hitro pomiri obe strani. »Aeternum je prava harmonija tonov in njegovih članov… Skupaj rešujemo tako glasbene kot tudi življenjske probleme. Upam, da bomo ostali tako dolgo skupaj kot govori naše ime-večno«.

Zagnanost MVK Aeternum se kaže predvsem v tem, da vsako leto pripravijo vsaj en samostojni koncert, in da se, poleg rednih vaj, udeležijo tudi kakšnega tečaja petja. Med drugim so na povabilo vokalne skupine Bel Canto iz Murske Sobote, sodelovali pri projektu Missa Korotana za slovensko kulturo doma in v tujini, kjer so izvedli delo na Dunaju živeče skladateljice prof. Blaženke Arnič Lemež, ga z njimi studijsko posneli in izdali CD. Zadnji veliki projekt je bila predstavitev slovenskih in tujih zimzelenih popevk v pop in jazz zvrsti. Kvintet Aeternum pa se vsakokrat z veseljem odzove tudi povabilu na proslave in prireditve ob državnih praznikih ter raznih jubilejih, kot tudi povabilom na razne svečane priložnosti.

Kot poudarjajo fantje, poslanstvo MVK Aeternum je preprosto: zadovoljiti vsakega poslušalca, ki se rad predaja užitkom dobre glasbe. Zato pripravljajo samostojne koncerte (božični, dalmatinski, koncert črnskih duhovnih, slovenskih in tujih popevk...); Petje ob posebnih priložnostih (Abraham, rojstni dan, pogreb, občinske slovesnosti, drž. slovesnosti....), posebnost pa so tudi poroke, kajti kot med pesmijo povedo, poroka dveh zaljubljencev je edinstven in nepozaben dogodek v njunem življenju, še posebej, če ga spremlja lepa pesem. V ta namen so pripravili izbran repertoar ljubezenskih slovenskih in tujih (angleških in dalmatinskih) popevk, primernih za civilni ali mašni obred, v kolikor pa si par na poročni dan zaželi skladbo, ki je nimajo na seznamu, s strokovnim pristopom naredijo aranžma in skladbo tudi izvedejo na poročnem obredu. Izvedba skladb je v celoti štiri oz petglasno petje »a cappella«, torej brez instrumentalne spremljave, na željo naročnikov pa lahko nekatere skladbe izvedemo tudi s kitarsko spremljavo. „Poskrbimo lahko za: poročni obred v cerkvi, poročni civilni obred, poročni obred v cerkvi z vstopno in izstopno poročno koračnico (Wagner, Mendelssohn), poročno mašo, cerkveni in civilni obred, cerkveni in civilni obred s poročnima koračnicama, poročno mašo in civilni obred. Torej vse“, pravi baritonist Andrej Tibaut.

Repertoar Aeternuma je izjemno bogat in pisan, saj pojejo različne zvrsti pesmi, kot so: Slovenske umetne in ljudske (Ljubici; Žabe; Kje so tiste stezice; Vuštnejša ja ni; Fantje na vas gredo; Pozimi pa rožice ne cveto; Šopek za mamico; Mamica je kakor zarja; Na ples; Pri farni cerkvici; Pozdrav; V gozdu tam; Veter in pšenica; Dete; San se šetau gori, doli; Prleška; Nede mi več rasla; Venci bejli; Ko so fantje proti vasi šli; Nocoj pa oh nocoj; Na svetu lepše rožce ni; En starček je živel; Majolka; Vinski venček; Kolkor kapljic tolko let; Na valovaj bistre Mure...), Domoljubne (Slovenec sem; Domovini; Eno devo le bom ljubil; Ko bron zvoni; Zdravljica; O mraku; Luna sije; Oda radosti...), Slovenske popevke (Poletna noč; Dan ljubezni; Brez besed; Med iskrenimi ljudmi; Vrača se pomlad; Moje orglice; Zemlja pleše; Ko boš prišla na Bled; Julija...), Dalmatinske (Konobo moja; Da te mogu pismom zvati; Ribari; Piva klapa ispod volta; A ča; Otvori mi svoje dvore; Moj lipi anđele; Projdi vilo; Dobro jutro tugo; Sutra u sedam; Daj ribu; Grlica je zapivala; Jesi lipa vilo moja; Galeb i ja; Barka Anka; Plavi putevi mora; Eto pletem mrižu svoju; Mirno spavaj; Pismo moja; Ko te ima taj te nema; Oprosti; Hodaj!; Vratija se šime; Vela Luka; Divna splitska noč; Ružo crvena...); poročne (Gospod usmili se; Hvalite vsi rodovi; Aleluja; Kaj je ljubezen; Kakor je bil ta kruh; Svet; Jagnje božje; Vsak od nas; Rad bi povedal svetu; Ko čutiš to; Marija skoz življenje; Ave Marija...), Renesansa in ostalo (Praeparate corda vestra; Bon jour mon couer; Gaudeamus Igitur...), Tuje popevke (Day oh; How deep is your love; Only you; The longest time; More than words; Somewhere over the rainbow; Factory; Yesterday; Brown eyed girl; You raise me up...), Gospel in božične (Feliz navidad; O happy day; Nobody knows the trouble I see; He's got the whole world in his hands; Down by the riverside; Jingle bells; God almight's gonna cut you down; O holly night; O when the saint go marching in; Jushua fit the battle of Jerico; Deep river; Michael rows the boat a shore; Kumbaya my lord; Siyahamba; Live a humble; Amen; Go tell it on the mountain; Go down Moses; Rock my soul; Swing low, sweet chariot; Mwapoleni; Were you there; In stiller nacht; Eliah rock; Angels rolled the stone away; O tannenbaum; Sveta noč blažena noč; Rajske strune; Blažena noč; Glej zvezdice božje migljajo lepo; O malo mesto Betlehem; Že počiva vsa narava; Poslušajte vsi ljudje; Z neba je prišel doli k nam; Nocoj je ena sveta noč; Hitite kristjani; O sveta in vesela noč; Dopolnjen je obljube čas...). Torej za vsakogar nekaj!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki "Prekmurski slavčki" za vse priložnosti