Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgončani obeležili mednarodni dan prostovoljstva

 

Priznanja gasilcem, učencem in starostnikom

Priznanja prostovoljciV prepoldni dvorani radgonskega muzeja Špital je potekala posebna slovesnost na kateri so, z zahvalo in podelitvijo priznanj za naj prostovoljce, naj prostovoljne organizacije in naj prostovoljni dogodek, v letu 2017, v občini Gornja Radgona, obeležili mednarodni dan prostovoljstva. Na prireditvi, katero je vodila Simona Pirc Katalinič, so za kulturni program poskrbeli učenci (Deni Perko, Žan Mlinarič Belak, Aneja Šoštarič, Taja Berič, Sara Pelc Čeh in Ivana Pintarič) in mentorji-profesorji (Leja Ropoša, Nina Dominko in Martin Rošer) Zasebne glasbene šole Maestro. "Biti prostovoljec pomeni biti. Pomeni biti aktiven, velikodušen, zainteresirani, aktiven in srčen.

Biti del skupnosti, ki mu zanjo ni vseeno. Pomeni človeka z notranjim bogatim osebnostnim razvojem, ki zna graditi mrežo prijateljev, nesebično pomagati sočloveku in ceni kvaliteto bivanja, kar prav tako deli z drugim brez materialnega vrednotenja", je uvodoma dejala Simona Pirc Katalinič.
Slavnostni govornik, župan Stanislav Rojko je izrazil zadovoljstvo, da je občina Gornja Radgona že peto leto pridobila laskavi naslov »Prostovoljstvu prijazno mesto«, ki ga podeljuje Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva. Tudi zaradi tega so letos tretjič v mestu ob reki Muri pripravili posebno prireditev, s podelitvijo priznanj. Tokrat sta župan Stanislav Rojko in predsednik občinske kmisije za priznanja, pohavle in nagrade, Branko Klun, podelila štiri priznanja, ki so namenjena mnogim osebam, od šolnikov, do gasilcev in starostnikov v domu starejših. Tako so naj prostovoljci do 30 let starosti v radgonski občini bili: Maša Nikl, Julija Stranjšak, Lana Smrke, Miha Škoda, Qantu Angelina Rovšček Soto, Alenka Senemovič in Tina Pintarič iz Unesco OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Prav dejstvo, da gre za Unesco šolo pomeni, da njena kultura delovanja izhaja in sloni na štirih stebrih izobraževanja: Učiti se, da bi vedeli, Učiti se, da bi znali delati, Učiti se, da bi znali živeti skupaj in Učiti se biti. Učiti se, da bi znali živeti skupaj so na šoli uresničevali prostovoljci vse od 1998. leta, ko je šola postala članica Unesco šol. Pri izvajanju prostovoljstva še posebej izstopajo določeni učenci. Da bi znali čim bolj složno živeti skupaj, so učenci prostovoljci poskrbeli, da so sošolcu, ki ni znal narediti domače naloge ali ni razumel učne snovi, le to razložili. Prevzeli so skrb za mlajše učence, še posebej za prvošolčke, jim v prazničnih dneh brali pravljice, z njimi izdelovali novoletne okraske in venčke. Zanje so pripravljali tudi učne ure in postali učitelji in skrbniki... Omenjeni učenci, katerih mentorica je Evgenija Peternel, so skozi vseh devet let delovali kot prostovoljci.
Naj prostovoljec nad 30 let v občini Gornja Radgona je Marjan Ščančar, ki je v letu 2017 na področju prostovoljstva odigral še posebej aktivno vlogo v PGD Orehovci, kjer je namestnik predsednika. Že ta funkcija zahteva obilo dela po načrtu dela društva in v odsotnosti predsednika. Marjan je bil v letu 2017 še posebej aktiven pri organizaciji tekmovanja 16 društev (300 tekmovalcev) iz GZ Gornja Radgona za memorial Matevža Haceta. Večino organizacijskega dela v pripravah in izvedbi tekmovanja je bilo pod njegovim nadzorom in z njegovo osebno pomočjo. Še večjo angažiranost je zahtevalo Regijsko gasilsko tekmovanje za Pomurje, kjer je sodelovalo 70 ekip gasilcev s približno 800 udeleženci. Večji del priprav in izvedbe je pripadal Marjanu. Sam zna pritegniti v pomoč ne samo gasilke in gasilce PGD Orehovci, pač pa tudi krajanke in krajane Orehovcev, Orehovskega Vrha in Ptujske ceste. Za podobne dosežke je priznanje za naj prostovoljno organizacijo v radgonski občini za leto 2017, prejelo tudi PGD Orehovci, ki je bilo ustanovljeno leta 1882 kot posledica večjih požarov v Orehovcih in okolici, z namenom gašenja, reševanja in pomoči pri požarih in ostalih dogodkih. Gasilci so v kraju in bližnji okolici edina gonilna sila, ki skrbi za določene aktivnosti ne samo za svoje potrebe ampak tudi za potrebe krajanov. V organizaciji gasilcev poteka vsako prvo nedeljo v mesecu pri gasilskem domu Bolšji sejem. Zberejo se naključni prodajalci in kupci. Tukaj je kot pravijo najpomembnejše druženje gasilcev, krajanov in ostalih obiskovalcev ter populacije gasilstva.
Naj prosotvoljni dogodek v radgonski občini za leto 2017 je Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona. Starost žal s seboj prinaša običajno tudi poslabšanje zdravstvenega stanja ljudi, ki se kaže v različnih oblikah in povzroča slabšanje stanja kakovosti življenja posameznika. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni (vsako leto, 21.9.) so se stanovalci DSO Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku, skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Namen je bil opozoriti javnosti na to, da je demenca prisotna med nami, ter da jo moramo sprejeti in razumeti. Sprehod za spomin je potekal v bližnjem mestnem parku na topel septembrski dan. Številni prostovoljci so se ob hoji po urejenih potkah pogovarjali in obujali spomine. Del poti so udeleženci prehodili skupaj z otroci iz Vrtca Manka Golarja, saj so s tem želeli dati ponovni poudarek medgeneracijskemu sodelovanju, ki ga je DSO zelo dobro razvil. Podobnemu namenu služi tudi izlet s stanovalci, ki so priklenjeni na invalidski voziček. Sprehod od doma skozi mestni park in nato do mostu čez reko Muro, do sosednjega mestnega parka Bad Radkersburg do zdraviliškega kompleksa. Udeleženci, ki so prostovoljno sodelovali pri obeh dogodkih, so dokazali humanost in skrb do sočloveka, da empatija še živi med nami...
Torej, biti prostovoljec pomeni biti aktiven, velikodušen, zainteresiran in srčen. Biti del skupnosti, ki mu zanjo ni vseeno. Prostovoljec je človek z notranjim bogatim osebnostnim razvojem, ki zna graditi mrežo prijateljev, nesebično pomagati sočloveku in ceni kvaliteto bivanja, kar prav tako deli z drugim brez materialnega vrednotenja. Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga je razglasila OZN na 40. zasedanju generalne skupščine 17. decembra 1985, vsako leto obeležujemo 5. decembra. Mednarodni dan prostovoljstva omogoča organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce, ter posameznim prostovoljkam in prostovoljcem, da pokažejo javnosti, kaj so prispevali s prostovoljnim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja. Prostovoljstvo krepi imunski sistem in ščiti pred sebičnostjo in apatijo. Prostovoljci so nosilci optimizma, so ljudje, ki se na podlagi vrednot in človečnosti odzovejo na potrebe v družbi, so upanje, da imamo kot družba in človeštvo potencial za bolj pravičen razvoj sveta. Brez prostovoljcev bi bilo življenje v Sloveniji bistveno osiromašeno. Vsakodnevno življenje ljudi, ki se spopadajo z velikimi stiskami, bi bilo še težje. Bilo bi bistveno manj kulturnih in športnih dogodkov. Pa vendar prostovoljstvo v družbi še vedno nima prave veljave in se prepogosto razume kot samoumevno. Nanj se spomnimo ob večjih humanitarnih krizah, ko so prostovoljci prvi, ki se aktivirajo na terenu. Da bi se jim lahko zahvalili tudi javno, je občina Gornja Radgona že tretje leto samostojno objavila Javni natečaj za podelitev priznanj župana na področju prostovoljstva za leto 2017.
Letošnjo proslavo dneva prostovoljstva je voditeljica Simona končala z besedami prejemnika prostovoljske pomoči: »Morda pomoč prostovoljcev res ni popolnoma odpravila stiske, v kateri sem se znašel, vsekakor pa mi je dala zavedanje, da v težkih trenutkih nisem sam in moč, da se lažje spoprimem s situacijo.« In tukaj komentar ni potreben.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Radgončani obeležili mednarodni dan prostovoljstva