Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dr. Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919

 

Prekmurje je multikulturnost ohranilo v svetu, ki temu ni naklonjen

Prekmurje 100 letV prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota se je minuli konec tedna, s predstavitvijo monografije, dr. Uroša Lipuščka z naslovom Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919, tudi uradno začela proslava visokega jubileja združitve Prekmurcev z matičnim narodom. Predstavitev knjige je namreč služila kot uvod v sklop prireditev, ki se bodo letos odvile ob 100. obletnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu. Avtor monografije, ki so jo predstavili je Uroš Lipušček, sicer novinar, publicist in zgodovinar, obenem pa avtor mnogih del, predvsem povezanih z obdobjem prve svetovne vojne, je svoje delo predstavil pred nabito veliko dvorano PiŠK Murska Sobota.

Še pred tem je pozdravni nagovor pripadel prvemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu, zdaj pa predsedniku Iniciativnega odbora za obeleževanje jubileja, ki je spomnil na čase izpred sto let in poudaril, da je Prekmurje lahko vzgled marsikomu. „Res je, da so ta del Slovenije večinoma naseljevali Slovenci, res pa je, da je bila Slovenija tudi močno naseljena z Madžari, Nemci, Judi in Hrvati. Mislim, da je Slovenija to svojo multikulturnost ohranjala vse do danes in to v svetu, ki temu ni naklonjen, ki je poln nacionalizma in sovražnosti. Mislim, da je to lahko dokaz, kako je možno na tako majhnem področju ohranjati strpno, skupno in produktivno življenje", je poudaril Kučan.
Pogovor skozi katerega so predstavili monografijo, v kateri je med drugim predstavljena vloga ZDA pri določanju slovenskih in ob tem tudi prekmurskih mej, pa tudi potek same konference, je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Monografijo, kjer je podrobneje predstavljena tudi vloga kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej, je uredila dr. Klaudija Sedar, uvodni esej pa je napisal pisatelj Dušan Šarotar. V ospredju predstavitve kakovostne monografije so vsekakor bili dogodki izpred natanko sto let, ko se je pričela pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja. Danes se nam zdi dejstvo, kam sodi Prekmurje in s tem odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurje je bilo na tej konferenci obrobno vprašanje in niso mu bili vsi naklonjeni. Slovenci smo takrat izgubili na severu in na zahodu, izgubili smo del Primorske in Koroško in tudi za Prekmurje bi se lahko izteklo drugače, če ne bi bilo ljudi, ki so se zavzeli za ta košček ozemlja. „Položaj Slovencev je danes podoben položaju Daniela v levjem brlogu, je Mihajlo Pupin pisal Woodrowu Wilsonu s pomočjo ameriških ekspertov, najverjetneje Johnsona: Lačni levi so Italijani, Nemci in Madžari, slovenskemu narodu pa grozi, da ga bodo raztrgali na koščke, da bi potešili lakoto nenasitnih levov!" V knjigi podrobneje izvemo, kako je potekala konferenca, kdo se je postavil na našo stran, kdo je bil proti, zapisana so nova dejstva, ki jih je avtor odkril pri raziskovanju. Izvemo tudi, da je še veliko nejasnosti, saj so se mnogi dokumenti s pariške mirovne konference izgubili ali izginili.
Prireditev, ki jo je pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, je bila prva prireditev v letošnjem letu, osrednja bo proslava 17. avgusta v Beltincih, dogajanje pa se bo zaključilo marca 2020 z zbornikom strokovnih prispevkov. Tokratne Predstavitve knjige se je udeležilo ogromno ljudi, ki so povsem napolnili prostore knjižnice, in prireditelji upajo, da bo tako tudi na drugih dogajanjih povezanih z jubilejem. Sicer pa, v družbi Kučana sta bila tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan in soboški župan Aleksander Jevšek, zraven pa še številni drugi visoki gostje.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Dr. Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919