Biserno poroko sta obhajala zakonca Neuvirt iz Pesnice pri Mariboru

Biserna poroka NeuvirtČeprav je bil Anton, ki so ga mnogi klicali Tone, Neuvirt, Pesničan, ga pozna veliko širši ljudi na severovzhodu držve. Poznajo ga predvsem po njegovi glasbeni skupini Neuvirtova pihalna godba, s katero je nastopal na številnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Najbolj ga poznajo po igranju na novih mašah ali primicijah in igranju v cerkvah ob slovesnih dogodkih, žegnanjih ali večjih cerkvenih praznikih. Ko so zaigrali Neuvitrovi muzikanti, tako so ljudje rekli, so bile cerkve nabito polne. Njihova glasba pa je globoko odmevala v akustičnih prostorih cerkva.

Slavni glasbenik Tone in njegova Ana obeležila 60 let poroke

Viktor Zemljič s svojo salamo najbolj prepričal komisijo

23. Pomurska salamiadaV deželi treh src, v Radencih in okolici, je vse bilo v znamenju tradicionalne, sedaj že 23. Pomurske salamiade „Radenci 2019". Prireditev, ki se je v soboto, z razglasitvijo rezultatov in posebno slovesnostjo zaključila v restavraciji hotela Radin v Radencih, je ob podpori prijateljev in poslovnih partnerjev, pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom Karmen Žibret Kavčič, Viktorja Zamuda, Emila Šmida, Franca Šadla, Dejana Beriča... Vse skupaj se je začelo že sredi tedna, ko so v gostišču Erinox v Radencih, zbirali vzorce, naslednji dan je v hotelu Izvir potekalo ocenjevanje, nato pa še v soboto, posebna prireditev z razglasitvijo rezultatov, na kateri se je poleg tekmovalcev in njihovih svojcev udeležilo veliko drugih obiskovalcev. Vsi so lahko brezplačno poskusili ocenjene salame, ter se malo pozabavali. Za prijeten večer so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Grajana, ter ansambel Štrk...

Na 23. pomurski salamiadi sodelovalo 45 izdelovalcev salam z 59 vzorci

Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Negovsko čelado so odkrili pred 200 leti

 

V Slovenskih Goricah so s spominsko slovesnostjo obeležili 200 - letnico najdbe Negovskih čelad, s čimer je Občina Benedikt dostojno obeležila svetovno znano arheološko najdbo

Negovska čeladaNa območju Slovenskih goric, od Negove, do Benedikta in Lenarta, ter tudi širše je veliko takšnih in drugačnih zanimivosti in znamenitosti, veliko je tudi znanih prednikov in tudi arheoloških in podobnih najdb, ki prikazujejo življenje in obstoj prednikov na teh območjih.

Kljub temu pa je malo krajev tudi po vsej Sloveniji, ki bi se lahko ponašali z arheološko najdbo kot so znamenite „Negovske čelade“, ki jih je kmet, podložnik Negovske graščine, Jurij Slaček, našel davnega leta 1811 na svoji posesti v Ženjaku nad Benediktom v Slovenskih Goricah. In prav ta dogodek izpred natanko dvestotih let, je s posebno slovesnostjo obeležila Občina Benedikt. V Kulturnem domu v Benediktu se je zbralo veliko število ljubiteljev in poznavalcev arheologije in zgodovine, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev. Ob tem dogodku pa je v benediškem kulturnem domu potekala tudi filatelistična razstava, katero je s pomočjo Pošte Slovenija, postavilo Filatelistično društvo Ljubljana, uredil pa jo je filatelist Tone Simončič.

Na svečanosti, ki jo je vodila Saša Lorenčič, in so jo popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali učenci OŠ Benedikt Ana Pahlec, Maša Repič in Sanja Reuter, ki so deklamirale pesmi pesnice Danice Elbl, ter glasbeni trio v sestavi Valentin Breznik, Florjan Merčnik in Tomi Tomažič, je prisotne pozdravil župan občine Benedikt Milan Gumzer. Slednji je v svojem nagovoru posebej poudaril pomembnost te arheološke najdbe za občino Benedikt. Po njegovem je že čas, da ta svetovna znamenitost dobi večji poudarek v občini. Pri tem je mislil, da je treba na prostoru, kjer so bile najdene čelade postaviti dostojno obeležje in označiti poti, ki vodijo do lokacije najdbe Negovskih čelad. O zgodovini najdbe Negovskih čelad je spregovoril ljubiteljski zgodovinar mag. Milan Štruc iz Ljubljane. V svojem govoru je poudaril pomen te najdbe, ki že 200 let zaposluje arheologe in zgodovinarje, ter druge strokovnjake iz področja človeške zgodovine. Znanstveniki, tudi ljubiteljski poznavalci zgodovine, se že od vsega začetke najdbe ukvarjajo z razvozlavanjem napisa na eni izmed bronastih čelad, ki je vtisnjen na robu čelade.

O filatelistični razstavi je spregovoril filatelist Tone Simončič, ki je dejal, da so to razstavo v Benediktu posvetili proslavi 200 letnice najdbe Negovskih čelad. Obletnico najdbe je Filatelistično društvo Ljubljana počastilo z izdajo osebne znamke, žigom, razglednico in spominskim ovitkom, kar je bilo razstavljeno na posebnem panoju. Kot je povedal Tone Simončič tudi slovenska filatelija praznuje 200 let, zato so v Benediktu postavili to pregledno razstavo. Razstava, ki bo odprta do konca decembra, si je vredno ogledati, saj je v njej prikazan razvoj pošte in znamk, ki so bile tiskane in v obtoku v vseh obdobjih 200 letne zgodovine filatelije na področju današnje Slovenije.

Na sami prireditvi so sicer ponujali tudi posebne znamke, pisma in razglednice, ki obeležujejo 200 letnico Negovskih čelad. Tudi pošta v Benediktu se vključuje v praznovanje, saj bo v decembru pisma opremljala z spominskim žigom Negovskih čelad.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Negovsko čelado so odkrili pred 200 leti