Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Negovsko čelado so odkrili pred 200 leti

 

V Slovenskih Goricah so s spominsko slovesnostjo obeležili 200 - letnico najdbe Negovskih čelad, s čimer je Občina Benedikt dostojno obeležila svetovno znano arheološko najdbo

Negovska čeladaNa območju Slovenskih goric, od Negove, do Benedikta in Lenarta, ter tudi širše je veliko takšnih in drugačnih zanimivosti in znamenitosti, veliko je tudi znanih prednikov in tudi arheoloških in podobnih najdb, ki prikazujejo življenje in obstoj prednikov na teh območjih.

Kljub temu pa je malo krajev tudi po vsej Sloveniji, ki bi se lahko ponašali z arheološko najdbo kot so znamenite „Negovske čelade“, ki jih je kmet, podložnik Negovske graščine, Jurij Slaček, našel davnega leta 1811 na svoji posesti v Ženjaku nad Benediktom v Slovenskih Goricah. In prav ta dogodek izpred natanko dvestotih let, je s posebno slovesnostjo obeležila Občina Benedikt. V Kulturnem domu v Benediktu se je zbralo veliko število ljubiteljev in poznavalcev arheologije in zgodovine, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev. Ob tem dogodku pa je v benediškem kulturnem domu potekala tudi filatelistična razstava, katero je s pomočjo Pošte Slovenija, postavilo Filatelistično društvo Ljubljana, uredil pa jo je filatelist Tone Simončič.

Na svečanosti, ki jo je vodila Saša Lorenčič, in so jo popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali učenci OŠ Benedikt Ana Pahlec, Maša Repič in Sanja Reuter, ki so deklamirale pesmi pesnice Danice Elbl, ter glasbeni trio v sestavi Valentin Breznik, Florjan Merčnik in Tomi Tomažič, je prisotne pozdravil župan občine Benedikt Milan Gumzer. Slednji je v svojem nagovoru posebej poudaril pomembnost te arheološke najdbe za občino Benedikt. Po njegovem je že čas, da ta svetovna znamenitost dobi večji poudarek v občini. Pri tem je mislil, da je treba na prostoru, kjer so bile najdene čelade postaviti dostojno obeležje in označiti poti, ki vodijo do lokacije najdbe Negovskih čelad. O zgodovini najdbe Negovskih čelad je spregovoril ljubiteljski zgodovinar mag. Milan Štruc iz Ljubljane. V svojem govoru je poudaril pomen te najdbe, ki že 200 let zaposluje arheologe in zgodovinarje, ter druge strokovnjake iz področja človeške zgodovine. Znanstveniki, tudi ljubiteljski poznavalci zgodovine, se že od vsega začetke najdbe ukvarjajo z razvozlavanjem napisa na eni izmed bronastih čelad, ki je vtisnjen na robu čelade.

O filatelistični razstavi je spregovoril filatelist Tone Simončič, ki je dejal, da so to razstavo v Benediktu posvetili proslavi 200 letnice najdbe Negovskih čelad. Obletnico najdbe je Filatelistično društvo Ljubljana počastilo z izdajo osebne znamke, žigom, razglednico in spominskim ovitkom, kar je bilo razstavljeno na posebnem panoju. Kot je povedal Tone Simončič tudi slovenska filatelija praznuje 200 let, zato so v Benediktu postavili to pregledno razstavo. Razstava, ki bo odprta do konca decembra, si je vredno ogledati, saj je v njej prikazan razvoj pošte in znamk, ki so bile tiskane in v obtoku v vseh obdobjih 200 letne zgodovine filatelije na področju današnje Slovenije.

Na sami prireditvi so sicer ponujali tudi posebne znamke, pisma in razglednice, ki obeležujejo 200 letnico Negovskih čelad. Tudi pošta v Benediktu se vključuje v praznovanje, saj bo v decembru pisma opremljala z spominskim žigom Negovskih čelad.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Negovsko čelado so odkrili pred 200 leti