Negovsko čelado so odkrili pred 200 leti
V Slovenskih Goricah so s spominsko slovesnostjo obeležili 200 - letnico najdbe Negovskih čelad, s čimer je Občina Benedikt dostojno obeležila svetovno znano arheološko najdbo
Na območju Slovenskih goric, od Negove, do Benedikta in Lenarta, ter tudi širše je veliko takšnih in drugačnih zanimivosti in znamenitosti, veliko je tudi znanih prednikov in tudi arheoloških in podobnih najdb, ki prikazujejo življenje in obstoj prednikov na teh območjih.
Kljub temu pa je malo krajev tudi po vsej Sloveniji, ki bi se lahko ponašali z arheološko najdbo kot so znamenite „Negovske čelade“, ki jih je kmet, podložnik Negovske graščine, Jurij Slaček, našel davnega leta 1811 na svoji posesti v Ženjaku nad Benediktom v Slovenskih Goricah. In prav ta dogodek izpred natanko dvestotih let, je s posebno slovesnostjo obeležila Občina Benedikt. V Kulturnem domu v Benediktu se je zbralo veliko število ljubiteljev in poznavalcev arheologije in zgodovine, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev. Ob tem dogodku pa je v benediškem kulturnem domu potekala tudi filatelistična razstava, katero je s pomočjo Pošte Slovenija, postavilo Filatelistično društvo Ljubljana, uredil pa jo je filatelist Tone Simončič.
Na svečanosti, ki jo je vodila Saša Lorenčič, in so jo popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali učenci OŠ Benedikt Ana Pahlec, Maša Repič in Sanja Reuter, ki so deklamirale pesmi pesnice Danice Elbl, ter glasbeni trio v sestavi Valentin Breznik, Florjan Merčnik in Tomi Tomažič, je prisotne pozdravil župan občine Benedikt Milan Gumzer. Slednji je v svojem nagovoru posebej poudaril pomembnost te arheološke najdbe za občino Benedikt. Po njegovem je že čas, da ta svetovna znamenitost dobi večji poudarek v občini. Pri tem je mislil, da je treba na prostoru, kjer so bile najdene čelade postaviti dostojno obeležje in označiti poti, ki vodijo do lokacije najdbe Negovskih čelad. O zgodovini najdbe Negovskih čelad je spregovoril ljubiteljski zgodovinar mag. Milan Štruc iz Ljubljane. V svojem govoru je poudaril pomen te najdbe, ki že 200 let zaposluje arheologe in zgodovinarje, ter druge strokovnjake iz področja človeške zgodovine. Znanstveniki, tudi ljubiteljski poznavalci zgodovine, se že od vsega začetke najdbe ukvarjajo z razvozlavanjem napisa na eni izmed bronastih čelad, ki je vtisnjen na robu čelade.
O filatelistični razstavi je spregovoril filatelist Tone Simončič, ki je dejal, da so to razstavo v Benediktu posvetili proslavi 200 letnice najdbe Negovskih čelad. Obletnico najdbe je Filatelistično društvo Ljubljana počastilo z izdajo osebne znamke, žigom, razglednico in spominskim ovitkom, kar je bilo razstavljeno na posebnem panoju. Kot je povedal Tone Simončič tudi slovenska filatelija praznuje 200 let, zato so v Benediktu postavili to pregledno razstavo. Razstava, ki bo odprta do konca decembra, si je vredno ogledati, saj je v njej prikazan razvoj pošte in znamk, ki so bile tiskane in v obtoku v vseh obdobjih 200 letne zgodovine filatelije na področju današnje Slovenije.
Na sami prireditvi so sicer ponujali tudi posebne znamke, pisma in razglednice, ki obeležujejo 200 letnico Negovskih čelad. Tudi pošta v Benediktu se vključuje v praznovanje, saj bo v decembru pisma opremljala z spominskim žigom Negovskih čelad.
Tukaj si lahko ogledate slike.
