V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Negovsko čelado so odkrili pred 200 leti
V Slovenskih Goricah so s spominsko slovesnostjo obeležili 200 - letnico najdbe Negovskih čelad, s čimer je Občina Benedikt dostojno obeležila svetovno znano arheološko najdbo
Na območju Slovenskih goric, od Negove, do Benedikta in Lenarta, ter tudi širše je veliko takšnih in drugačnih zanimivosti in znamenitosti, veliko je tudi znanih prednikov in tudi arheoloških in podobnih najdb, ki prikazujejo življenje in obstoj prednikov na teh območjih.
Kljub temu pa je malo krajev tudi po vsej Sloveniji, ki bi se lahko ponašali z arheološko najdbo kot so znamenite „Negovske čelade“, ki jih je kmet, podložnik Negovske graščine, Jurij Slaček, našel davnega leta 1811 na svoji posesti v Ženjaku nad Benediktom v Slovenskih Goricah. In prav ta dogodek izpred natanko dvestotih let, je s posebno slovesnostjo obeležila Občina Benedikt. V Kulturnem domu v Benediktu se je zbralo veliko število ljubiteljev in poznavalcev arheologije in zgodovine, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev. Ob tem dogodku pa je v benediškem kulturnem domu potekala tudi filatelistična razstava, katero je s pomočjo Pošte Slovenija, postavilo Filatelistično društvo Ljubljana, uredil pa jo je filatelist Tone Simončič.
Na svečanosti, ki jo je vodila Saša Lorenčič, in so jo popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali učenci OŠ Benedikt Ana Pahlec, Maša Repič in Sanja Reuter, ki so deklamirale pesmi pesnice Danice Elbl, ter glasbeni trio v sestavi Valentin Breznik, Florjan Merčnik in Tomi Tomažič, je prisotne pozdravil župan občine Benedikt Milan Gumzer. Slednji je v svojem nagovoru posebej poudaril pomembnost te arheološke najdbe za občino Benedikt. Po njegovem je že čas, da ta svetovna znamenitost dobi večji poudarek v občini. Pri tem je mislil, da je treba na prostoru, kjer so bile najdene čelade postaviti dostojno obeležje in označiti poti, ki vodijo do lokacije najdbe Negovskih čelad. O zgodovini najdbe Negovskih čelad je spregovoril ljubiteljski zgodovinar mag. Milan Štruc iz Ljubljane. V svojem govoru je poudaril pomen te najdbe, ki že 200 let zaposluje arheologe in zgodovinarje, ter druge strokovnjake iz področja človeške zgodovine. Znanstveniki, tudi ljubiteljski poznavalci zgodovine, se že od vsega začetke najdbe ukvarjajo z razvozlavanjem napisa na eni izmed bronastih čelad, ki je vtisnjen na robu čelade.
O filatelistični razstavi je spregovoril filatelist Tone Simončič, ki je dejal, da so to razstavo v Benediktu posvetili proslavi 200 letnice najdbe Negovskih čelad. Obletnico najdbe je Filatelistično društvo Ljubljana počastilo z izdajo osebne znamke, žigom, razglednico in spominskim ovitkom, kar je bilo razstavljeno na posebnem panoju. Kot je povedal Tone Simončič tudi slovenska filatelija praznuje 200 let, zato so v Benediktu postavili to pregledno razstavo. Razstava, ki bo odprta do konca decembra, si je vredno ogledati, saj je v njej prikazan razvoj pošte in znamk, ki so bile tiskane in v obtoku v vseh obdobjih 200 letne zgodovine filatelije na področju današnje Slovenije.
Na sami prireditvi so sicer ponujali tudi posebne znamke, pisma in razglednice, ki obeležujejo 200 letnico Negovskih čelad. Tudi pošta v Benediktu se vključuje v praznovanje, saj bo v decembru pisma opremljala z spominskim žigom Negovskih čelad.
Tukaj si lahko ogledate slike.
