Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Območje Gornje Radgone ima tisto, kar imajo le redki

 

Grad Negova postal središče podeželske dediščine

Grad NegovaSrednjeveški grad Negova, kulturno zgodovinski spomenik državnega pomena je sezono 2019 odprl z odmevnimi in množično obiskanimi prireditvami, za kar sta v treh dneh, poskrbela zavod Kultprotur in KID Kibla. Svečanemu odprtju prenešene spominske sobe akademika dr. Antona Trstenjaka v omenjeni grad so namreč predstavitvi projekt Ruritage ter odprli središče podeželske dediščine. V okvir prireditve sodi tudi odprtje eminentne fotografske razstave Fotograd Negova 2019 – pomlad, na kateri se obiskovalcem predstavljajo mojstri fotografije iz Slovenije, Srbije in Madžarske: Stane Vidmar z Rdečo piko, Branislav Brkić z Vaškimi muzikanti in Zsolt Ujhelyi z Formo.

Zraven je bilo tudi odprtje kiparske razstave Leopolda Methansa z naslovom Prikovani grajski duhovi, ki jo je popestril glasbeni nastop glasbenikov Valterja Klemenčiča in Sare Urbanič. Otroke so animirale Grajske pravljice v izvedbi vzgojiteljic vrtca Manka Golarja Gornja Radgona in likovnice Dane Štrucelj.
Za posebno kulinarično doživetje pa je poskrbel Kabinet čudes, ki ga je pripravila kiparka, oblikovalka in gurmanka Bojana Križanec v sodelovanju s Visoko strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Nikakor ne gre prezreti niti dobro obiskanega zeliščarskega dneva z delavnicami, predavanji in predstavitvami številnih zeliščarjev. Otroci so uživali v otroški delavnici Zelišča male čarovnice, ki jo je pripravilo MD Vitez Negova, ter ob gledališki predstavi Princesa Zala je postala Žaba. TD Negova - Spodnji Ivanjci je pripravilo slastno zelenjavno in čemaževo juho v kotlu. Grajska gospoščina pa je uprizorila skeč o ribičiji. V posebnem kotičku so organizatorji predstavili zeliščarko Apolonijo, prireditev pa sklenili z vodeno predstavitvijo gradu in s petjem za zdravje ljudi in planeta.
Med podeželskimi območji v Evropi so izjemni primeri kulturne in naravne dediščine, ki jih je treba ne samo ohraniti, temveč tudi promovirati kot spodbujevalce gospodarske konkurenčnosti ter trajnostne in vključujoče rasti. Tako projekt Ruritage ponuja inovativno paradigmo regeneracije podeželja na osnovi dediščine. Temelji na opredelitvi šestih področij sistemskih inovacij, ki predstavljajo načine, kako lahko kulturna in naravna dediščina delujta kot gonilo gospodarskega in socialnega razvoja ter okoljskega ravnovesja podeželskih območij. Inovativna paradigma regeneracije podeželja Ruritage omogoča preoblikovanje podeželskih regij v demonstracijske laboratorije trajnostnega razvoja z oplemenitenjem edinstvenega potenciala njihove kulturne in naravne dediščine. Zasnovan na pozitivnih zgledih projekt Ruritage podpira soustvarjanje in izvajanje strategij regeneracije na osnovi dediščine v šestih replikatorjih. Ruritage torej uvaja nov, z dediščino voden pristop k obnavljanju podeželja, s katerim podeželska območja spreminja v demonstracijske »laboratorije« za trajnostni razvoj s krepitvijo njihovega edinstvenega dediščinskega potenciala. Na podlagi preteklih raziskav in izkušenj so v okviru Ruritage opredelili šest sistemskih inovacijskih področij in 11 presečnih (horizontalnih) tematik, ki predstavljajo različne možnosti delovanja kulturne dediščine v smislu gonila obnove podeželskih (ruralnih) območij in njihovega gospodarskega, socialnega ter okoljskega razvoja.
Namen projekta Ruritage je spodbujanje potenciala socialnih inovacij in zagotavljanje stalnega prenosa znanja in vzajemnega učenja med partnerji in ostalimi deležniki. Podpira prenose znanj in krepitev zmogljivosti med vzorčnimi modeli (role-models) in njihovimi replikatorji (replicators) skozi štiri razvojne faze in implementacije strategij revitalizacije, temelječe na kulturni in naravni dediščini v različnih regijah. Komunikacijske in diseminacijske dejavnosti projekta Ruritage so namenjene krepitvi vpliva projekta in njegovemu čim obsežnejšemu prevajanju v druge kontekste na regionalni, evropski in mednarodni ravni. Cilji diseminacijskih in komunikacijskih dejavnosti projekta Ruritage so: ozaveščanje - povečati ozaveščenost o potencialu kulturne in naravne dediščine za trajnostni razvoj in konkurenčnost podeželja; izmenjava znanja - razširjanje znanja, razvitega v sklopu projekta, o regeneraciji na osnovi dediščine; spodbujanje sprememb - promocija paradigme projekta Ruritage za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine, ter zagotavljanje vodilnega položaja EU v svetu na področju strategij za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine; krepitev vpliva - podpora v projektu razvitim replikatorjem in vzorčnim modelom s pomočjo komunikacije.
Ruritage vključuje 19 različnih študij primerov, ki jih predstavlja 19 podeželskih skupnosti, ki bodo sodelovale pri izgradnji ali spodbujanju svojih strategij regeneracije na osnovi dediščine. 19 skupnosti predstavlja 13 vzorčnih modelov, v okviru katerih so bile strategije regeneracije na osnovi dediščine že izpeljane, in 6 replikatorjev, ki bodo svoje strategije šele razvili in izvedli v času trajanja projekta Ruritage. Ta proces bo potekal na lokalni ravni v okviru tako imenovanih središč podeželske dediščine – skupnosti deležnikov in državljanov, ki so vključene v fizične prostore, kjer bo potekal prenos znanja in vse druge dejavnosti, povezane s projektom. Podeželske skupnosti imajo v splošnem slabši dostop do umetnosti, vendar postajajo tudi umetniške dejavnosti in festivali na podeželju vse bolj priljubljeni kot sredstvo za oživitev lokalnih gospodarstev, saj neposredno in posredno vplivajo na skupnost v obliki priložnosti za sodelovanje, razvijanja spretnosti, prostovoljstva ter spodbujanja socialnega, kulturnega, gospodarskega in okoljskega razvoja. Vpliv umetnosti pa presega zgolj učinke merljive z ekonomskega vidika: prispeva namreč h kakovosti življenja s krepitvijo skupnosti, zagotavljanjem specifičnih dejavnosti in dogodkov, povečevanjem ozaveščenosti o različnih kulturah in identitetah, ter krepitvijo takšne podobe skupnosti, na katero so ljudje ponosni. Z vključevanjem mladih lahko umetnost in festivali spodbujajo tudi podjetništvo mladih in "ustvarjalno podeželsko gospodarstvo", kar zagotavlja navdihujoča delovna mesta in primere podjetništva, ki so še posebej privlačni za mlade.
Cilj projekta Ruritage je vključiti vse člane družbe in jih motivirati za sodelovanje v civilnih, socialnih, gospodarskih in političnih dejavnostih na lokalni ravni. V ta namen bo v sklopu vsakega vzorčnega modela in vsakega replikatorja vzpostavljeno po eno središče podeželske dediščine, ki bo delovalo kot osrednja podlaga za inovacije in razpravo z zainteresiranimi stranmi za razvoj, izvajanje in spremljanje načrtov za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine. Za vsako takšno središče je bil imenovan koordinator, ki bo odgovoren za njegovo nemoteno delovanje in stalni stik z zainteresiranimi stranmi. Središče podeželske dediščine Grad Negova bo omogočil deležnikom in lokalni javnosti aktivno in skupnostno naravnano upravljanje dediščine, zagotavljajoč infrastrukturo, krepitev lokalnih zmogljivosti in prenos veščin.
Projekt Ruritage, ki je financiran s strani Evropske komisije, traja 4 leta, od junija 2018 do maja 2022. Projekt združuje 38 projektnih partnerjev, ki prihajajo iz 14 EU držav, Islandije, Norveške, Turčije in ene južnoameriške države (Kolumbija). Koordinator projekta je Univerza v Bologni (Italija). Projektno partnerstvo je zelo raznoliko in vključuje lokalne ter regionalne organe, univerze, raziskovalne centre, mednarodne mreže in institucije, neprofitne organizacije in inovacijske centre. Projekt Ruritage vzpostavlja nov model, kjer sta v ospredje postavljeni naravna in kulturna dediščina, ki lahko podeželska območja spremenita v predstavitvene laboratorije trajnostnega razvoja skozi krepitev potenciala njihove edinstvene kulturne in naravne dediščine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Območje Gornje Radgone ima tisto, kar imajo le redki