Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Območje Gornje Radgone ima tisto, kar imajo le redki

 

Grad Negova postal središče podeželske dediščine

Grad NegovaSrednjeveški grad Negova, kulturno zgodovinski spomenik državnega pomena je sezono 2019 odprl z odmevnimi in množično obiskanimi prireditvami, za kar sta v treh dneh, poskrbela zavod Kultprotur in KID Kibla. Svečanemu odprtju prenešene spominske sobe akademika dr. Antona Trstenjaka v omenjeni grad so namreč predstavitvi projekt Ruritage ter odprli središče podeželske dediščine. V okvir prireditve sodi tudi odprtje eminentne fotografske razstave Fotograd Negova 2019 – pomlad, na kateri se obiskovalcem predstavljajo mojstri fotografije iz Slovenije, Srbije in Madžarske: Stane Vidmar z Rdečo piko, Branislav Brkić z Vaškimi muzikanti in Zsolt Ujhelyi z Formo.

Zraven je bilo tudi odprtje kiparske razstave Leopolda Methansa z naslovom Prikovani grajski duhovi, ki jo je popestril glasbeni nastop glasbenikov Valterja Klemenčiča in Sare Urbanič. Otroke so animirale Grajske pravljice v izvedbi vzgojiteljic vrtca Manka Golarja Gornja Radgona in likovnice Dane Štrucelj.
Za posebno kulinarično doživetje pa je poskrbel Kabinet čudes, ki ga je pripravila kiparka, oblikovalka in gurmanka Bojana Križanec v sodelovanju s Visoko strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Nikakor ne gre prezreti niti dobro obiskanega zeliščarskega dneva z delavnicami, predavanji in predstavitvami številnih zeliščarjev. Otroci so uživali v otroški delavnici Zelišča male čarovnice, ki jo je pripravilo MD Vitez Negova, ter ob gledališki predstavi Princesa Zala je postala Žaba. TD Negova - Spodnji Ivanjci je pripravilo slastno zelenjavno in čemaževo juho v kotlu. Grajska gospoščina pa je uprizorila skeč o ribičiji. V posebnem kotičku so organizatorji predstavili zeliščarko Apolonijo, prireditev pa sklenili z vodeno predstavitvijo gradu in s petjem za zdravje ljudi in planeta.
Med podeželskimi območji v Evropi so izjemni primeri kulturne in naravne dediščine, ki jih je treba ne samo ohraniti, temveč tudi promovirati kot spodbujevalce gospodarske konkurenčnosti ter trajnostne in vključujoče rasti. Tako projekt Ruritage ponuja inovativno paradigmo regeneracije podeželja na osnovi dediščine. Temelji na opredelitvi šestih področij sistemskih inovacij, ki predstavljajo načine, kako lahko kulturna in naravna dediščina delujta kot gonilo gospodarskega in socialnega razvoja ter okoljskega ravnovesja podeželskih območij. Inovativna paradigma regeneracije podeželja Ruritage omogoča preoblikovanje podeželskih regij v demonstracijske laboratorije trajnostnega razvoja z oplemenitenjem edinstvenega potenciala njihove kulturne in naravne dediščine. Zasnovan na pozitivnih zgledih projekt Ruritage podpira soustvarjanje in izvajanje strategij regeneracije na osnovi dediščine v šestih replikatorjih. Ruritage torej uvaja nov, z dediščino voden pristop k obnavljanju podeželja, s katerim podeželska območja spreminja v demonstracijske »laboratorije« za trajnostni razvoj s krepitvijo njihovega edinstvenega dediščinskega potenciala. Na podlagi preteklih raziskav in izkušenj so v okviru Ruritage opredelili šest sistemskih inovacijskih področij in 11 presečnih (horizontalnih) tematik, ki predstavljajo različne možnosti delovanja kulturne dediščine v smislu gonila obnove podeželskih (ruralnih) območij in njihovega gospodarskega, socialnega ter okoljskega razvoja.
Namen projekta Ruritage je spodbujanje potenciala socialnih inovacij in zagotavljanje stalnega prenosa znanja in vzajemnega učenja med partnerji in ostalimi deležniki. Podpira prenose znanj in krepitev zmogljivosti med vzorčnimi modeli (role-models) in njihovimi replikatorji (replicators) skozi štiri razvojne faze in implementacije strategij revitalizacije, temelječe na kulturni in naravni dediščini v različnih regijah. Komunikacijske in diseminacijske dejavnosti projekta Ruritage so namenjene krepitvi vpliva projekta in njegovemu čim obsežnejšemu prevajanju v druge kontekste na regionalni, evropski in mednarodni ravni. Cilji diseminacijskih in komunikacijskih dejavnosti projekta Ruritage so: ozaveščanje - povečati ozaveščenost o potencialu kulturne in naravne dediščine za trajnostni razvoj in konkurenčnost podeželja; izmenjava znanja - razširjanje znanja, razvitega v sklopu projekta, o regeneraciji na osnovi dediščine; spodbujanje sprememb - promocija paradigme projekta Ruritage za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine, ter zagotavljanje vodilnega položaja EU v svetu na področju strategij za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine; krepitev vpliva - podpora v projektu razvitim replikatorjem in vzorčnim modelom s pomočjo komunikacije.
Ruritage vključuje 19 različnih študij primerov, ki jih predstavlja 19 podeželskih skupnosti, ki bodo sodelovale pri izgradnji ali spodbujanju svojih strategij regeneracije na osnovi dediščine. 19 skupnosti predstavlja 13 vzorčnih modelov, v okviru katerih so bile strategije regeneracije na osnovi dediščine že izpeljane, in 6 replikatorjev, ki bodo svoje strategije šele razvili in izvedli v času trajanja projekta Ruritage. Ta proces bo potekal na lokalni ravni v okviru tako imenovanih središč podeželske dediščine – skupnosti deležnikov in državljanov, ki so vključene v fizične prostore, kjer bo potekal prenos znanja in vse druge dejavnosti, povezane s projektom. Podeželske skupnosti imajo v splošnem slabši dostop do umetnosti, vendar postajajo tudi umetniške dejavnosti in festivali na podeželju vse bolj priljubljeni kot sredstvo za oživitev lokalnih gospodarstev, saj neposredno in posredno vplivajo na skupnost v obliki priložnosti za sodelovanje, razvijanja spretnosti, prostovoljstva ter spodbujanja socialnega, kulturnega, gospodarskega in okoljskega razvoja. Vpliv umetnosti pa presega zgolj učinke merljive z ekonomskega vidika: prispeva namreč h kakovosti življenja s krepitvijo skupnosti, zagotavljanjem specifičnih dejavnosti in dogodkov, povečevanjem ozaveščenosti o različnih kulturah in identitetah, ter krepitvijo takšne podobe skupnosti, na katero so ljudje ponosni. Z vključevanjem mladih lahko umetnost in festivali spodbujajo tudi podjetništvo mladih in "ustvarjalno podeželsko gospodarstvo", kar zagotavlja navdihujoča delovna mesta in primere podjetništva, ki so še posebej privlačni za mlade.
Cilj projekta Ruritage je vključiti vse člane družbe in jih motivirati za sodelovanje v civilnih, socialnih, gospodarskih in političnih dejavnostih na lokalni ravni. V ta namen bo v sklopu vsakega vzorčnega modela in vsakega replikatorja vzpostavljeno po eno središče podeželske dediščine, ki bo delovalo kot osrednja podlaga za inovacije in razpravo z zainteresiranimi stranmi za razvoj, izvajanje in spremljanje načrtov za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine. Za vsako takšno središče je bil imenovan koordinator, ki bo odgovoren za njegovo nemoteno delovanje in stalni stik z zainteresiranimi stranmi. Središče podeželske dediščine Grad Negova bo omogočil deležnikom in lokalni javnosti aktivno in skupnostno naravnano upravljanje dediščine, zagotavljajoč infrastrukturo, krepitev lokalnih zmogljivosti in prenos veščin.
Projekt Ruritage, ki je financiran s strani Evropske komisije, traja 4 leta, od junija 2018 do maja 2022. Projekt združuje 38 projektnih partnerjev, ki prihajajo iz 14 EU držav, Islandije, Norveške, Turčije in ene južnoameriške države (Kolumbija). Koordinator projekta je Univerza v Bologni (Italija). Projektno partnerstvo je zelo raznoliko in vključuje lokalne ter regionalne organe, univerze, raziskovalne centre, mednarodne mreže in institucije, neprofitne organizacije in inovacijske centre. Projekt Ruritage vzpostavlja nov model, kjer sta v ospredje postavljeni naravna in kulturna dediščina, ki lahko podeželska območja spremenita v predstavitvene laboratorije trajnostnega razvoja skozi krepitev potenciala njihove edinstvene kulturne in naravne dediščine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Območje Gornje Radgone ima tisto, kar imajo le redki