Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dan zemlje so obeležili v Lisjakovi strugi

 

Imamo le en planet, ohranimo ga

Dan zemlje GRSvetovni Dan Zemlje, ki ga že od leta 1970 praznujemo 22. aprila, nas vedno opomni, da moramo ohraniti našo naravo in njene vire ter se obnašati odgovorno do našega skupnega doma. Vedno, posebej pa takrat naravovarstveniki in vsi, ki jim narava nekaj pomeni, pozivajo državljanke in državljane, da se prav na dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, ampak velike korake za naš planet. Imamo namreč le en planet, ohranimo ga! In podobno kot marsikje po državi, so svetovni dan Zemlje obeležili tudi v Gornji Radgoni, in sicer s tradicionalno, tokrat že 12. občinsko prireditvijo, ki je spet potekala v Lisjakovi strugi, streljaj iz središča mesta penine in sejmov. Glavna tema letošnjega Dneva zemlje v Gornji Radgoni, kjer se je dogodka udeležilo le majhno število občanov, in so zadevo rešili sedmošolci in njihovi učitelji, je bila ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.

Zato so se prav učenci sedmih razredov OŠ Gornja Radgona, po pozdravnem nagovoru direktorice Kultproturja, Tatjana Karba Kotnik, radgonskega župana Stanislava Rojka in naravovarstvenika in tajnika Ribiške družine Radgona, Vladimirja Drvariča, razdelili v dve skupini in kljub rahlemu dežju odpravili po gozdni učni poti. Rdeča nit vseh pozdravnih nagovorov je bilo ohranjanje narave, ob tem je župan Rojko, ki je sicer poklicno gozdarski inženir in naravovarstvenik, žalostno opozoril na izginjanje mnogih živalskih in rastlinskih vrst. „Daleč največ gorja tukaj naredi človek. Narava skuša sama popraviti človekove napake, a je to vedno težje", je dejal Rojko in otrokom na dušo položil željo, da naj skušajo to spremeniti. Poleg Kultproturja, občine in OŠ Gornja Radgona, so pri dogodku aktivno sodelovali tudi: ribiči, čebelarji in Turistično društvo Majolka, prav slednja dva sta poskrbela za nekaj pod zob, zlasti nekaj sladkega za vse prisotne.
Med sprehodom po gozdni učni poti v Lisjakovi strugi, so otroci spoznavali drevesa in grmičevje, pri čem jim je pomagal Vlado Drvarič. Hkrati je druga skupina, ob majhnem čebelnjaku, s pomočjo članov Čebelarskega društva Peter Dajnko, na čelu s predsednikom Igorjem Litropom, spoznavala svet čebel in čebelarstva. „Brez čebel in ostalih opraševalcev ne bi bilo tako pestre in zdrave hrane, ter lepih pisanih travnikov. Kadar govorimo o opraševanju, največkrat pomislimo na čebelo. Ob obiskovanju cvetov se pelod oprime njenih dlačic in na ta način ga prenaša s cveta na cvet in s tem poskrbi za prenos peloda med rastlinami; kranjska čebela pa ni edina opraševalka, kajti v Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, med katere sodijo čebele samotarke in čmrlji. Prenašalci cvetnega prahu so tudi metulji, muhe, trepetavke, hrošči... Vsi so pomembni in nepogrešljivi, saj oprašijo velik delež divjih rastlin, pomembni pa so tudi v kmetijstvu. Najopaznejša in največkrat dokazana je vloga čebel in drugih opraševalcev pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj, jagod ipd. Slovenski čebelarji se zavedamo pomena opraševanja, zato smo s pomočjo Republike Slovenije organizaciji ZN predlagali, da razglasijo svetovni Dan čebel", je med drugim dejal Litrop, ki je mladim razložil najpomembnejši slovenski med, in sicer: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo; Kočevski gozdni med z zaščitenim geografskim poreklom ter Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom.
Današnja sodobna kmetijska proizvodnja temelji na štirih stebrih: uporabi umetnih gnojil, umetnem namakanju proizvodnih površin, intenzivni uporabi pesticidov in uporabi žuželk za opraševanje rastlin. „Na žalost pa se vse prepogosto dogaja, da uporaba pesticidov v cilju obvarovanja kmetijskih kultur pred škodljivimi organizmi povzroča množične pomore žuželk, med katerimi so najpomembnejše čebele. Spoznanje, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 % kulturnih rastlin in da bi z odmrtjem čebel v istem trenutku izginilo z obličja Zemlje preko 20.000 rastlinskih vrst, predstavlja veliko obvezo za vse kmetijske pridelovalce. Ti morajo tako ves čas skrbeti za kočljivo ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov s pesticidi in obvarovanjem čebel", je še dejal predsednik radgonskih čebelarjev, in dodal, da čebelji pridelek ni le med, temveč tudi: cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in čebelji vosek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Dan zemlje so obeležili v Lisjakovi strugi