Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dan zemlje so obeležili v Lisjakovi strugi

 

Imamo le en planet, ohranimo ga

Dan zemlje GRSvetovni Dan Zemlje, ki ga že od leta 1970 praznujemo 22. aprila, nas vedno opomni, da moramo ohraniti našo naravo in njene vire ter se obnašati odgovorno do našega skupnega doma. Vedno, posebej pa takrat naravovarstveniki in vsi, ki jim narava nekaj pomeni, pozivajo državljanke in državljane, da se prav na dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, ampak velike korake za naš planet. Imamo namreč le en planet, ohranimo ga! In podobno kot marsikje po državi, so svetovni dan Zemlje obeležili tudi v Gornji Radgoni, in sicer s tradicionalno, tokrat že 12. občinsko prireditvijo, ki je spet potekala v Lisjakovi strugi, streljaj iz središča mesta penine in sejmov. Glavna tema letošnjega Dneva zemlje v Gornji Radgoni, kjer se je dogodka udeležilo le majhno število občanov, in so zadevo rešili sedmošolci in njihovi učitelji, je bila ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.

Zato so se prav učenci sedmih razredov OŠ Gornja Radgona, po pozdravnem nagovoru direktorice Kultproturja, Tatjana Karba Kotnik, radgonskega župana Stanislava Rojka in naravovarstvenika in tajnika Ribiške družine Radgona, Vladimirja Drvariča, razdelili v dve skupini in kljub rahlemu dežju odpravili po gozdni učni poti. Rdeča nit vseh pozdravnih nagovorov je bilo ohranjanje narave, ob tem je župan Rojko, ki je sicer poklicno gozdarski inženir in naravovarstvenik, žalostno opozoril na izginjanje mnogih živalskih in rastlinskih vrst. „Daleč največ gorja tukaj naredi človek. Narava skuša sama popraviti človekove napake, a je to vedno težje", je dejal Rojko in otrokom na dušo položil željo, da naj skušajo to spremeniti. Poleg Kultproturja, občine in OŠ Gornja Radgona, so pri dogodku aktivno sodelovali tudi: ribiči, čebelarji in Turistično društvo Majolka, prav slednja dva sta poskrbela za nekaj pod zob, zlasti nekaj sladkega za vse prisotne.
Med sprehodom po gozdni učni poti v Lisjakovi strugi, so otroci spoznavali drevesa in grmičevje, pri čem jim je pomagal Vlado Drvarič. Hkrati je druga skupina, ob majhnem čebelnjaku, s pomočjo članov Čebelarskega društva Peter Dajnko, na čelu s predsednikom Igorjem Litropom, spoznavala svet čebel in čebelarstva. „Brez čebel in ostalih opraševalcev ne bi bilo tako pestre in zdrave hrane, ter lepih pisanih travnikov. Kadar govorimo o opraševanju, največkrat pomislimo na čebelo. Ob obiskovanju cvetov se pelod oprime njenih dlačic in na ta način ga prenaša s cveta na cvet in s tem poskrbi za prenos peloda med rastlinami; kranjska čebela pa ni edina opraševalka, kajti v Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, med katere sodijo čebele samotarke in čmrlji. Prenašalci cvetnega prahu so tudi metulji, muhe, trepetavke, hrošči... Vsi so pomembni in nepogrešljivi, saj oprašijo velik delež divjih rastlin, pomembni pa so tudi v kmetijstvu. Najopaznejša in največkrat dokazana je vloga čebel in drugih opraševalcev pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj, jagod ipd. Slovenski čebelarji se zavedamo pomena opraševanja, zato smo s pomočjo Republike Slovenije organizaciji ZN predlagali, da razglasijo svetovni Dan čebel", je med drugim dejal Litrop, ki je mladim razložil najpomembnejši slovenski med, in sicer: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo; Kočevski gozdni med z zaščitenim geografskim poreklom ter Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom.
Današnja sodobna kmetijska proizvodnja temelji na štirih stebrih: uporabi umetnih gnojil, umetnem namakanju proizvodnih površin, intenzivni uporabi pesticidov in uporabi žuželk za opraševanje rastlin. „Na žalost pa se vse prepogosto dogaja, da uporaba pesticidov v cilju obvarovanja kmetijskih kultur pred škodljivimi organizmi povzroča množične pomore žuželk, med katerimi so najpomembnejše čebele. Spoznanje, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 % kulturnih rastlin in da bi z odmrtjem čebel v istem trenutku izginilo z obličja Zemlje preko 20.000 rastlinskih vrst, predstavlja veliko obvezo za vse kmetijske pridelovalce. Ti morajo tako ves čas skrbeti za kočljivo ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov s pesticidi in obvarovanjem čebel", je še dejal predsednik radgonskih čebelarjev, in dodal, da čebelji pridelek ni le med, temveč tudi: cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in čebelji vosek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Dan zemlje so obeležili v Lisjakovi strugi