Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dan zemlje so obeležili v Lisjakovi strugi

 

Imamo le en planet, ohranimo ga

Dan zemlje GRSvetovni Dan Zemlje, ki ga že od leta 1970 praznujemo 22. aprila, nas vedno opomni, da moramo ohraniti našo naravo in njene vire ter se obnašati odgovorno do našega skupnega doma. Vedno, posebej pa takrat naravovarstveniki in vsi, ki jim narava nekaj pomeni, pozivajo državljanke in državljane, da se prav na dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, ampak velike korake za naš planet. Imamo namreč le en planet, ohranimo ga! In podobno kot marsikje po državi, so svetovni dan Zemlje obeležili tudi v Gornji Radgoni, in sicer s tradicionalno, tokrat že 12. občinsko prireditvijo, ki je spet potekala v Lisjakovi strugi, streljaj iz središča mesta penine in sejmov. Glavna tema letošnjega Dneva zemlje v Gornji Radgoni, kjer se je dogodka udeležilo le majhno število občanov, in so zadevo rešili sedmošolci in njihovi učitelji, je bila ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.

Zato so se prav učenci sedmih razredov OŠ Gornja Radgona, po pozdravnem nagovoru direktorice Kultproturja, Tatjana Karba Kotnik, radgonskega župana Stanislava Rojka in naravovarstvenika in tajnika Ribiške družine Radgona, Vladimirja Drvariča, razdelili v dve skupini in kljub rahlemu dežju odpravili po gozdni učni poti. Rdeča nit vseh pozdravnih nagovorov je bilo ohranjanje narave, ob tem je župan Rojko, ki je sicer poklicno gozdarski inženir in naravovarstvenik, žalostno opozoril na izginjanje mnogih živalskih in rastlinskih vrst. „Daleč največ gorja tukaj naredi človek. Narava skuša sama popraviti človekove napake, a je to vedno težje", je dejal Rojko in otrokom na dušo položil željo, da naj skušajo to spremeniti. Poleg Kultproturja, občine in OŠ Gornja Radgona, so pri dogodku aktivno sodelovali tudi: ribiči, čebelarji in Turistično društvo Majolka, prav slednja dva sta poskrbela za nekaj pod zob, zlasti nekaj sladkega za vse prisotne.
Med sprehodom po gozdni učni poti v Lisjakovi strugi, so otroci spoznavali drevesa in grmičevje, pri čem jim je pomagal Vlado Drvarič. Hkrati je druga skupina, ob majhnem čebelnjaku, s pomočjo članov Čebelarskega društva Peter Dajnko, na čelu s predsednikom Igorjem Litropom, spoznavala svet čebel in čebelarstva. „Brez čebel in ostalih opraševalcev ne bi bilo tako pestre in zdrave hrane, ter lepih pisanih travnikov. Kadar govorimo o opraševanju, največkrat pomislimo na čebelo. Ob obiskovanju cvetov se pelod oprime njenih dlačic in na ta način ga prenaša s cveta na cvet in s tem poskrbi za prenos peloda med rastlinami; kranjska čebela pa ni edina opraševalka, kajti v Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, med katere sodijo čebele samotarke in čmrlji. Prenašalci cvetnega prahu so tudi metulji, muhe, trepetavke, hrošči... Vsi so pomembni in nepogrešljivi, saj oprašijo velik delež divjih rastlin, pomembni pa so tudi v kmetijstvu. Najopaznejša in največkrat dokazana je vloga čebel in drugih opraševalcev pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj, jagod ipd. Slovenski čebelarji se zavedamo pomena opraševanja, zato smo s pomočjo Republike Slovenije organizaciji ZN predlagali, da razglasijo svetovni Dan čebel", je med drugim dejal Litrop, ki je mladim razložil najpomembnejši slovenski med, in sicer: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo; Kočevski gozdni med z zaščitenim geografskim poreklom ter Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom.
Današnja sodobna kmetijska proizvodnja temelji na štirih stebrih: uporabi umetnih gnojil, umetnem namakanju proizvodnih površin, intenzivni uporabi pesticidov in uporabi žuželk za opraševanje rastlin. „Na žalost pa se vse prepogosto dogaja, da uporaba pesticidov v cilju obvarovanja kmetijskih kultur pred škodljivimi organizmi povzroča množične pomore žuželk, med katerimi so najpomembnejše čebele. Spoznanje, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 % kulturnih rastlin in da bi z odmrtjem čebel v istem trenutku izginilo z obličja Zemlje preko 20.000 rastlinskih vrst, predstavlja veliko obvezo za vse kmetijske pridelovalce. Ti morajo tako ves čas skrbeti za kočljivo ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov s pesticidi in obvarovanjem čebel", je še dejal predsednik radgonskih čebelarjev, in dodal, da čebelji pridelek ni le med, temveč tudi: cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in čebelji vosek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Dan zemlje so obeležili v Lisjakovi strugi