Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Starostniki so pletli košare iz šibja

 

V radgonskem domu starejših pripravili zanimive delavnice, ki jih je vodil izkušeni mojster Alojz Slavko Matjašič

Pletenje košarDom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer jesen življenja preživlja okoli 150 starostnikov iz širšega območja Slovenije, gotovo ni samo ustanova, temveč je v pravem smislu besede topel dom za starejše ljudi, kjer lahko doživijo vse udobnosti in ugodnosti.

Poleg bivanja in vsakodnevnih aktivnosti v domu namreč za stanovalce in tudi njihove svojce ter druge obiskovalce pripravljajo različne kulturne, zabavne, športne in podobne animacije. Seveda so zelo priljubljene tudi različne delavnice, bodisi kuharske, likovne, ročnih del ipd. In prav ena takšnih je potekala v minulih zadnjih zimskih dnevih, ko je mojster pletenja košar iz šibja Alojz Slavko Matjašič iz Sovjaka, dober ducat stanovalcev DSO učil tega zanimivega poklica, ki žal počasi izumira. Nekateri izmed stanovalcev so se zelo zavzeli in na koncu že odlično obvladali pletenje iz šibja – pintovca, v vsakem primeru pa je predvsem dosežen namen – kratkočasenje stanovalcev.

Njihov tokratni „mentor“ 57 – letni Alojz Slavko Matjašič pa je dejansko odličen mojster pletenja košev, ali kot sam pravi, krbül iz šibja. Nekoč je živel in ustvarjal v veliki, nad 200 let stari cimprani kmečki hiši v Slaptincih, sedaj pa je doma v Sovjaku v isti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je tudi sam invalid, ga to ne moti pri njegovem delu. Edino mu je hudo, da poklic počasi izumira, ob tem pa lesene koše izriva plastika, ki čedalje bolj onesnažuje naravo in okolje. Tudi v njegovi družini se bo prekinila veriga izdelovalcev krbül, katero je pred dobrim stoletjem začel njegov ded Ivan Janez, rojen leta 1898, nadaljeval pa oče Jožef, rojen leta 1928. Tudi sam je začel s tem zanimivim poklicem kot otrok, a ker sam nima potomcev, se bo sedaj očitno prenehala še ena družinska tradicija. Zgovorni Slavko nam razloži, da večinoma dela „na šteri“ torej pri gospodarju, ki košare potrebuje, seveda pa jih izdeluje tudi doma, kjer ima manjšo kmetijo in vinograd.

Za njegov poklic pletarja košar je seveda potrebno veliko pintovca, ki ga je žal vedno manj, saj so ga večinoma uničili z melioracijo jarkov in potokov na podeželju. „Sploh pa je škoda, da ta zanimivi poklic izumira, saj čeprav bi človek iz tega težko živel, pa bi obrt bila dobrodošla vsaj za kratkočasenje ljudi, tako da bi bilo dobro če bi predmet pletenja košev iz šibja lahko uvedli tudi v nekatere gospodinjske ali druge poklicne šole“, nam pove Alojz Slavko Matjašič, ki dobro sodeluje s številnimi ustanovami v okolici, še zlasti s turističnimi društvi v Pomurju in Slovenskih goricah, tako da vsaj na različnih prireditvah pokaže radovednežem kako se opravlja poklic pletarja košar iz šibja in jim ob tem razloži kdaj je potrebno posekati pintovec, da bo ustrezen za pletenje.

Slavek sicer nikomur ne skriva, da je rojem leta 1955 v Slaptincih. Zaradi težav s kolki, okvaro ima od rojstva, se ni nikoli zaposlil, pač pa je delal in še dela na kmetiji. „Za svojo dušo obdelujem tudi svoj vinograd, ki ga imam v Sovjaku. Trta je posajena na 25 arih in je ravno dovolj dela, kolikor mi dopušča moje zdravje. Sem človek, ki ne more mirovati. Imel sem srečo, da sem se pri očetu naučil plesti krbüle (koše), korbe (cejine-pleterke) in druge izdelke iz šibja. To mi je že od mladosti nekaka zimska zaposlitev. Sedaj, ko ni več veliko takih mojstrov imam vedno dovolj dela. Večinoma sem sam doma, in družbo mi dela le radio. Največkrat predstavljajo obiske moje stranke, ki pripeljejo »pintovec«, šibje, in odpeljejo krbüle in druge naročene izdelke. Nekateri, ki nimajo materiala pa jih tudi kupujejo. Natančnosti pri pletenju me je učil moj oče Jožev, ki se je pletenja naučil od svojega očeta Ivana Janeza. Tako sem jaz tretja generacija v naši družini, ki plete košare. Res je, da za pletenje uporabljam le najlepše šibe. Krbüle, tako pač mi pravimo, delam po šabloni, tako, da so vse enake. Moje stranke prihajajo od blizu in daleč, ne le iz naše občine, temveč tudi iz Negove, pa Gornjih Ivanjcev, celo Prekmurja in drugod. Včasih grem tudi na štero, se pravi na dom. Sicer sem najrajši v tej bratovi hiši v Slaptincih. Tam mi je zares lepo“, razlaga Slavek, ki je dejansko spreten mojster.

Sam pove, včasih dela dnevno tudi do 18 ur, v tem času pa splete tudi več kot pet košar, odvisno od kvalitete šibja. Zanimivo je tudi, da vsako leto splete več deset in celo več sto krbač (kardebač), ki ga otroci uporabljajo ob pametvi, tepežnem dnevu. Svoje izdelke večinoma prodaja na sejmih, ali pa ob nedeljah ob cerkvah. Slavko je tudi knjigovodja. Več kot 30 let natančno beleži, koliko izdelkov je izdelal, koliko in kje jih je prodal. To kaže, da je razgledan. Povedal nam je še, da hrani več kot 100 let star, z roko pisan testament, kjer natančno piše kaj vse morajo nuditi preužitkarju. Hvaležen je sorodniku Frančeku Duhu iz Rožičkega Vrha, ki mu vozi izdelke na sejme in drugam.

Med prijaznim pogovorom smo lahko dojeli, da so na svetu še srečni ljudje, in da je Slavek eden izmed njih. Srečen je, ker zna delati in ker rad dela, srečen je ker pozitivno razmišlja. Vesel je, ko ljudem izdela izdelek, ki ga še potrebujejo, vesel je tudi, da lahko svoje znanje prikazuje na turističnih in podobnih prireditvah, kot je med drugimi Folklorni mednarodni festival v Beltincih. Veselilo pa bo ga, če pletenje košev iz šibja - lepa ljudska rokodelska obrt ne bi izumrla...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Starostniki so pletli košare iz šibja