Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Starostniki so pletli košare iz šibja

 

V radgonskem domu starejših pripravili zanimive delavnice, ki jih je vodil izkušeni mojster Alojz Slavko Matjašič

Pletenje košarDom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer jesen življenja preživlja okoli 150 starostnikov iz širšega območja Slovenije, gotovo ni samo ustanova, temveč je v pravem smislu besede topel dom za starejše ljudi, kjer lahko doživijo vse udobnosti in ugodnosti.

Poleg bivanja in vsakodnevnih aktivnosti v domu namreč za stanovalce in tudi njihove svojce ter druge obiskovalce pripravljajo različne kulturne, zabavne, športne in podobne animacije. Seveda so zelo priljubljene tudi različne delavnice, bodisi kuharske, likovne, ročnih del ipd. In prav ena takšnih je potekala v minulih zadnjih zimskih dnevih, ko je mojster pletenja košar iz šibja Alojz Slavko Matjašič iz Sovjaka, dober ducat stanovalcev DSO učil tega zanimivega poklica, ki žal počasi izumira. Nekateri izmed stanovalcev so se zelo zavzeli in na koncu že odlično obvladali pletenje iz šibja – pintovca, v vsakem primeru pa je predvsem dosežen namen – kratkočasenje stanovalcev.

Njihov tokratni „mentor“ 57 – letni Alojz Slavko Matjašič pa je dejansko odličen mojster pletenja košev, ali kot sam pravi, krbül iz šibja. Nekoč je živel in ustvarjal v veliki, nad 200 let stari cimprani kmečki hiši v Slaptincih, sedaj pa je doma v Sovjaku v isti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je tudi sam invalid, ga to ne moti pri njegovem delu. Edino mu je hudo, da poklic počasi izumira, ob tem pa lesene koše izriva plastika, ki čedalje bolj onesnažuje naravo in okolje. Tudi v njegovi družini se bo prekinila veriga izdelovalcev krbül, katero je pred dobrim stoletjem začel njegov ded Ivan Janez, rojen leta 1898, nadaljeval pa oče Jožef, rojen leta 1928. Tudi sam je začel s tem zanimivim poklicem kot otrok, a ker sam nima potomcev, se bo sedaj očitno prenehala še ena družinska tradicija. Zgovorni Slavko nam razloži, da večinoma dela „na šteri“ torej pri gospodarju, ki košare potrebuje, seveda pa jih izdeluje tudi doma, kjer ima manjšo kmetijo in vinograd.

Za njegov poklic pletarja košar je seveda potrebno veliko pintovca, ki ga je žal vedno manj, saj so ga večinoma uničili z melioracijo jarkov in potokov na podeželju. „Sploh pa je škoda, da ta zanimivi poklic izumira, saj čeprav bi človek iz tega težko živel, pa bi obrt bila dobrodošla vsaj za kratkočasenje ljudi, tako da bi bilo dobro če bi predmet pletenja košev iz šibja lahko uvedli tudi v nekatere gospodinjske ali druge poklicne šole“, nam pove Alojz Slavko Matjašič, ki dobro sodeluje s številnimi ustanovami v okolici, še zlasti s turističnimi društvi v Pomurju in Slovenskih goricah, tako da vsaj na različnih prireditvah pokaže radovednežem kako se opravlja poklic pletarja košar iz šibja in jim ob tem razloži kdaj je potrebno posekati pintovec, da bo ustrezen za pletenje.

Slavek sicer nikomur ne skriva, da je rojem leta 1955 v Slaptincih. Zaradi težav s kolki, okvaro ima od rojstva, se ni nikoli zaposlil, pač pa je delal in še dela na kmetiji. „Za svojo dušo obdelujem tudi svoj vinograd, ki ga imam v Sovjaku. Trta je posajena na 25 arih in je ravno dovolj dela, kolikor mi dopušča moje zdravje. Sem človek, ki ne more mirovati. Imel sem srečo, da sem se pri očetu naučil plesti krbüle (koše), korbe (cejine-pleterke) in druge izdelke iz šibja. To mi je že od mladosti nekaka zimska zaposlitev. Sedaj, ko ni več veliko takih mojstrov imam vedno dovolj dela. Večinoma sem sam doma, in družbo mi dela le radio. Največkrat predstavljajo obiske moje stranke, ki pripeljejo »pintovec«, šibje, in odpeljejo krbüle in druge naročene izdelke. Nekateri, ki nimajo materiala pa jih tudi kupujejo. Natančnosti pri pletenju me je učil moj oče Jožev, ki se je pletenja naučil od svojega očeta Ivana Janeza. Tako sem jaz tretja generacija v naši družini, ki plete košare. Res je, da za pletenje uporabljam le najlepše šibe. Krbüle, tako pač mi pravimo, delam po šabloni, tako, da so vse enake. Moje stranke prihajajo od blizu in daleč, ne le iz naše občine, temveč tudi iz Negove, pa Gornjih Ivanjcev, celo Prekmurja in drugod. Včasih grem tudi na štero, se pravi na dom. Sicer sem najrajši v tej bratovi hiši v Slaptincih. Tam mi je zares lepo“, razlaga Slavek, ki je dejansko spreten mojster.

Sam pove, včasih dela dnevno tudi do 18 ur, v tem času pa splete tudi več kot pet košar, odvisno od kvalitete šibja. Zanimivo je tudi, da vsako leto splete več deset in celo več sto krbač (kardebač), ki ga otroci uporabljajo ob pametvi, tepežnem dnevu. Svoje izdelke večinoma prodaja na sejmih, ali pa ob nedeljah ob cerkvah. Slavko je tudi knjigovodja. Več kot 30 let natančno beleži, koliko izdelkov je izdelal, koliko in kje jih je prodal. To kaže, da je razgledan. Povedal nam je še, da hrani več kot 100 let star, z roko pisan testament, kjer natančno piše kaj vse morajo nuditi preužitkarju. Hvaležen je sorodniku Frančeku Duhu iz Rožičkega Vrha, ki mu vozi izdelke na sejme in drugam.

Med prijaznim pogovorom smo lahko dojeli, da so na svetu še srečni ljudje, in da je Slavek eden izmed njih. Srečen je, ker zna delati in ker rad dela, srečen je ker pozitivno razmišlja. Vesel je, ko ljudem izdela izdelek, ki ga še potrebujejo, vesel je tudi, da lahko svoje znanje prikazuje na turističnih in podobnih prireditvah, kot je med drugimi Folklorni mednarodni festival v Beltincih. Veselilo pa bo ga, če pletenje košev iz šibja - lepa ljudska rokodelska obrt ne bi izumrla...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Starostniki so pletli košare iz šibja