Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Starostniki so pletli košare iz šibja

 

V radgonskem domu starejših pripravili zanimive delavnice, ki jih je vodil izkušeni mojster Alojz Slavko Matjašič

Pletenje košarDom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer jesen življenja preživlja okoli 150 starostnikov iz širšega območja Slovenije, gotovo ni samo ustanova, temveč je v pravem smislu besede topel dom za starejše ljudi, kjer lahko doživijo vse udobnosti in ugodnosti.

Poleg bivanja in vsakodnevnih aktivnosti v domu namreč za stanovalce in tudi njihove svojce ter druge obiskovalce pripravljajo različne kulturne, zabavne, športne in podobne animacije. Seveda so zelo priljubljene tudi različne delavnice, bodisi kuharske, likovne, ročnih del ipd. In prav ena takšnih je potekala v minulih zadnjih zimskih dnevih, ko je mojster pletenja košar iz šibja Alojz Slavko Matjašič iz Sovjaka, dober ducat stanovalcev DSO učil tega zanimivega poklica, ki žal počasi izumira. Nekateri izmed stanovalcev so se zelo zavzeli in na koncu že odlično obvladali pletenje iz šibja – pintovca, v vsakem primeru pa je predvsem dosežen namen – kratkočasenje stanovalcev.

Njihov tokratni „mentor“ 57 – letni Alojz Slavko Matjašič pa je dejansko odličen mojster pletenja košev, ali kot sam pravi, krbül iz šibja. Nekoč je živel in ustvarjal v veliki, nad 200 let stari cimprani kmečki hiši v Slaptincih, sedaj pa je doma v Sovjaku v isti občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je tudi sam invalid, ga to ne moti pri njegovem delu. Edino mu je hudo, da poklic počasi izumira, ob tem pa lesene koše izriva plastika, ki čedalje bolj onesnažuje naravo in okolje. Tudi v njegovi družini se bo prekinila veriga izdelovalcev krbül, katero je pred dobrim stoletjem začel njegov ded Ivan Janez, rojen leta 1898, nadaljeval pa oče Jožef, rojen leta 1928. Tudi sam je začel s tem zanimivim poklicem kot otrok, a ker sam nima potomcev, se bo sedaj očitno prenehala še ena družinska tradicija. Zgovorni Slavko nam razloži, da večinoma dela „na šteri“ torej pri gospodarju, ki košare potrebuje, seveda pa jih izdeluje tudi doma, kjer ima manjšo kmetijo in vinograd.

Za njegov poklic pletarja košar je seveda potrebno veliko pintovca, ki ga je žal vedno manj, saj so ga večinoma uničili z melioracijo jarkov in potokov na podeželju. „Sploh pa je škoda, da ta zanimivi poklic izumira, saj čeprav bi človek iz tega težko živel, pa bi obrt bila dobrodošla vsaj za kratkočasenje ljudi, tako da bi bilo dobro če bi predmet pletenja košev iz šibja lahko uvedli tudi v nekatere gospodinjske ali druge poklicne šole“, nam pove Alojz Slavko Matjašič, ki dobro sodeluje s številnimi ustanovami v okolici, še zlasti s turističnimi društvi v Pomurju in Slovenskih goricah, tako da vsaj na različnih prireditvah pokaže radovednežem kako se opravlja poklic pletarja košar iz šibja in jim ob tem razloži kdaj je potrebno posekati pintovec, da bo ustrezen za pletenje.

Slavek sicer nikomur ne skriva, da je rojem leta 1955 v Slaptincih. Zaradi težav s kolki, okvaro ima od rojstva, se ni nikoli zaposlil, pač pa je delal in še dela na kmetiji. „Za svojo dušo obdelujem tudi svoj vinograd, ki ga imam v Sovjaku. Trta je posajena na 25 arih in je ravno dovolj dela, kolikor mi dopušča moje zdravje. Sem človek, ki ne more mirovati. Imel sem srečo, da sem se pri očetu naučil plesti krbüle (koše), korbe (cejine-pleterke) in druge izdelke iz šibja. To mi je že od mladosti nekaka zimska zaposlitev. Sedaj, ko ni več veliko takih mojstrov imam vedno dovolj dela. Večinoma sem sam doma, in družbo mi dela le radio. Največkrat predstavljajo obiske moje stranke, ki pripeljejo »pintovec«, šibje, in odpeljejo krbüle in druge naročene izdelke. Nekateri, ki nimajo materiala pa jih tudi kupujejo. Natančnosti pri pletenju me je učil moj oče Jožev, ki se je pletenja naučil od svojega očeta Ivana Janeza. Tako sem jaz tretja generacija v naši družini, ki plete košare. Res je, da za pletenje uporabljam le najlepše šibe. Krbüle, tako pač mi pravimo, delam po šabloni, tako, da so vse enake. Moje stranke prihajajo od blizu in daleč, ne le iz naše občine, temveč tudi iz Negove, pa Gornjih Ivanjcev, celo Prekmurja in drugod. Včasih grem tudi na štero, se pravi na dom. Sicer sem najrajši v tej bratovi hiši v Slaptincih. Tam mi je zares lepo“, razlaga Slavek, ki je dejansko spreten mojster.

Sam pove, včasih dela dnevno tudi do 18 ur, v tem času pa splete tudi več kot pet košar, odvisno od kvalitete šibja. Zanimivo je tudi, da vsako leto splete več deset in celo več sto krbač (kardebač), ki ga otroci uporabljajo ob pametvi, tepežnem dnevu. Svoje izdelke večinoma prodaja na sejmih, ali pa ob nedeljah ob cerkvah. Slavko je tudi knjigovodja. Več kot 30 let natančno beleži, koliko izdelkov je izdelal, koliko in kje jih je prodal. To kaže, da je razgledan. Povedal nam je še, da hrani več kot 100 let star, z roko pisan testament, kjer natančno piše kaj vse morajo nuditi preužitkarju. Hvaležen je sorodniku Frančeku Duhu iz Rožičkega Vrha, ki mu vozi izdelke na sejme in drugam.

Med prijaznim pogovorom smo lahko dojeli, da so na svetu še srečni ljudje, in da je Slavek eden izmed njih. Srečen je, ker zna delati in ker rad dela, srečen je ker pozitivno razmišlja. Vesel je, ko ljudem izdela izdelek, ki ga še potrebujejo, vesel je tudi, da lahko svoje znanje prikazuje na turističnih in podobnih prireditvah, kot je med drugimi Folklorni mednarodni festival v Beltincih. Veselilo pa bo ga, če pletenje košev iz šibja - lepa ljudska rokodelska obrt ne bi izumrla...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Starostniki so pletli košare iz šibja