Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Osmič so "handlali" sadike zdravilnih in drugih zelišč

 

Kakšnih 300 zeliščarjev in vrtnarjev se je znova srečalo v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni; "Za vsako bolezen raste rož'ca."

Borza sadik - Gornja RadgonaSkoraj 300 ljubiteljev narave in okolja, predvsem zdravilnih in drugih rastlin, se je drugi dan prvomajskih praznikov ponovno zbralo pri »Coklinovem ribniku« v Črešnjevcih, streljaj od Gornje Radgone.

Gostitelj Andrej Coklin, sicer znani pomurski zeliščar, je namreč pripravil tradicionalno, že 8. »borzo sadik«, ki je gotovo edina na skrajnjem severovzhodu države, če ne sploh v Sloveniji. Na njej se je po lepem in sončnem vremenu, zbralo skoraj rekordno število obiskovalk in obiskovalcev, s katerimi se je Coklin pogovarjal, izmenjeval izkušnje in jim svetoval, predvsem pa je bilo prisotno „handlanje“ sadik. Ali sploh poznamo besedo »handlanje«? Vsi, ki od malih nog živijo na skrajnjem severovzhodu države, jo gotovo poznajo in vedo, da pomeni brezgotovinsko menjavo, je pa izpeljanka iz nemščine, kjer Hand pomeni roka.

„Handlanje s sadikami se dogaja na vrtovih, med sosedami in še kje, kajti vsak, ki si poseje sadike, jih ima na koncu preveč. To pomeni, da bi moral ostanke zavreči, a jih je škoda. Ponudi jih sosedu, ki jih bo z veseljem vzel, v zameno pa vam bo dal kakšne svoje sadike. In ta preprosta formula nas je že pred leti vodila, da smo pripravili »borzo« sadik, kjer se takšne zamenjave dogajajo na enem mestu. To se pri našem ribniku vedno odvija 2. maja od 8. jutranje ure pa uradno do 16. ure, kar pa ne pomeni, da bi zamudnike preganjali. Tudi sadik ni nujno prinesti s seboj, če jih kdo nima, kajti kljub temu mu jih bo morda kdo podaril. Vsekakor pa je vsakdo, ki bo prišel, od nas prejel sadiko zdravilne rastline – brezplačno in to po želji med tistimi, ki so bile na voljo (ameriški slamnik, poprova meta, drobnocvetni vrbovec, ožepek, dobra misel, citronasta meta, jabolčna meta, melisa, pisana jabolčna meta, deljenolistna srčnica, šentjanževka, baldrijan,dišeči vratič, kolmež, materina dušica, drobnjak, dveletni svetlin, črna kumina, vrtna plavica, slez, citronasta mačja meta, vinska rutica, črna meta, krvavi mleček, rimska kamilica, plahtica, trajni lan, komarček in še mnogo drugih, več kot 40 različnih je bilo). In od mene je vsak dobil tudi skodelico zdravilnega čaja po želji – seveda brezplačno, za kar sta skrbeli hčerki Mateja in Tanja“, nam je povedal ugledni zeliščar Coklin.

Kakorkoli že, tokrat so zelišča iz Coklinove borze našla nove lastnike tudi na Gorenjskem in Primorskem, največ na Štajerskem in v Pomurju, ter tudi v sosednji Avstriji. In ker ga vedno več ljudi sprašuje o tečaju, kjer bi se naučili kaj več o zdravilnih rastlinah, je Coklin obljubil, da bodo spet pripravili kakšen zeliščarsko – zdravilni tečaj. „Letos nas je na 'borzi sadik' bilo skoraj rekordnih okrog 300 obiskovalcev, na srečo niso vsi prišli naenkrat. Takšno zanimanje za dogodek pa je samo potrditev, da smo na pravi poti, kajti poleg že starih obiskovalcev, se vedno znova pojavljajo tudi novi, kar me še posebej veseli. Še bolj pa dejstvo, da so zraven tudi mlajši ljudje, ki verjamejo v zdravilna zelišča in sploh zdravje iz narave“, dodaja Coklin, ki bo s svojo prakso nadaljeval tudi v bodoče. Ob tem se ob določenih dneh v živo pojavlja na Radiu maxi, ter svetuje vsem, ki jih to zanima.

ZELIŠČAR ANDREJ COKLIN

Že leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospišil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse življenje prebili v lekarnah – Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer strojnik, že več kot tri desetletja pa dela kot novinar in urednik, je kot majhen otrok poznal in sušil zdravilne rastline za čaje. Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je mešala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred dvema desetletjema vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse življenje gibal v naravo kot strasten gobar, pa tudi kot ribič in zbiralec zdravilnih zelišč. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal že davno, a takrat le za lastne potrebe.

Pred kakšnimi 20 leti pa se je pokazala možnost, da bi v Gornji Radgoni odprli zeliščno trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, žganja z zelišči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kakšnih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje z blagovno znamko »Zelena čarovnica«, predvsem zato, ker so vsi izdelki biološko čisti, narejeni iz rastlin, pa še pakirani so v zavrženo stekleno embalažo. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zeliščno zdravilo naredi pravi čudež pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarja že vse življenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posušil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal oz. jih uporablja. Tako je nastala zbirka z več kot 700 posušenih zdravilnih rastlin, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, žganja, olja, likerji…, ki jih je danes čez 300. In takšno zbirko se dejansko izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spoštovanja.

Coklin je sicer pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. »Opažam, da se je zadnjih petnajst let razmišljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakšne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi želodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelišč, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarja«, pravi Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi v naravi, predvsem v novonastalem zeliščnem parku v Negovi, ki ga sam vodi in ureja.

Sploh je Andrej Coklin iz Gornje Radgone eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekakšen novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste rož'ca." Tudi Coklin pravi, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Sam je pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Sebe še nima za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma starejše ženske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlajši ljudje), ki uživajo njegova „zdravila“ pa so že blizu temu...

O našem sogovorniku Andreju Coklinu s posebnim spoštovanjem govorijo mnogi, ki ga poznajo, še zlasti tisti, ki so tako ali drugače z njim povezani preko zdravilnih zelišč. Tako eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev, sicer ugledni biolog, dr. Janko Rode pravi, da je Andrej Coklin človek, ki z velikim srcem sledi svoji intuiciji in kljub vsem težavam nadaljuje svojo posebno pot. „Je nesebičen in v zeliščih ne vidi vira zaslužka. Plačilo mu je uspešno okrevanje ljudi, ki jim je pomagal ali le odkrit pogovor s tistimi, ki jih ceni. Zelišča so njegov jaz, ki ga z vztrajnostjo in sebi lastno natančnostjo neprestano gradi in dopolnjuje Povezan je z naravo in v njej najde vedno nov navdih. Zelišča dojema tudi velikim estetskim občutkom in jih zna tako tudi predstaviti. Svoje izkušnje rad deli z drugimi in vedoželjno išče nove informacije. Njegovo znanje o zeliščih je zraslo na ljubiteljskih osnovah in zaradi njegove predanosti dobilo razsežnosti, ki so verjetno bile lastne starodavnim zeliščarjem zdravilcem“.

Podobno o Andreju pravi znani Radgončan Samo Tuš, ki tudi sam pozitivno gleda na zdravilna zelišča. „Ko sem pred leti pomagal Andreju postavljati razstavo dela njegovega herbarija ter zelišč in drugih pripravkov, v zdravilišču v sosednji Avstriji sem komaj uvidel kdo je pravzaprav moj dolgoletni prijatelj. Več kot osemsto različnih zdravilnih rastlin obsega veličasten herbarij, v katerem so strokovno posušene rastline opisane v latinščini, nemščini in slovenščini. Poznavalci pravijo, med njimi dr. Janko Rode, da nima podatka kje v tem delu Evrope bi bila tako obsežna strokovna zbirka. Omenjeno razstavo si je organizirano ogledalo stotine avstrijskih šolarjev in tako na otvoritvi kot ob zaključku so Andreju izrekali pohvale priznani avstrijski strokovnjaki. Pater Ernest Benko, ki vodi znamenito staro lekarno v Olimju, rad poudari, da je Andrej na področju poznavanja zdravilnih rastlin vrhunski strokovnjak in da njegovo mnenje nekaj velja. Ponosen sem, da je Andrej Coklin moj prijatelj“, dodaja Samo Tuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Osmič so "handlali" sadike zdravilnih in drugih zelišč