Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Osmič so "handlali" sadike zdravilnih in drugih zelišč

 

Kakšnih 300 zeliščarjev in vrtnarjev se je znova srečalo v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni; "Za vsako bolezen raste rož'ca."

Borza sadik - Gornja RadgonaSkoraj 300 ljubiteljev narave in okolja, predvsem zdravilnih in drugih rastlin, se je drugi dan prvomajskih praznikov ponovno zbralo pri »Coklinovem ribniku« v Črešnjevcih, streljaj od Gornje Radgone.

Gostitelj Andrej Coklin, sicer znani pomurski zeliščar, je namreč pripravil tradicionalno, že 8. »borzo sadik«, ki je gotovo edina na skrajnjem severovzhodu države, če ne sploh v Sloveniji. Na njej se je po lepem in sončnem vremenu, zbralo skoraj rekordno število obiskovalk in obiskovalcev, s katerimi se je Coklin pogovarjal, izmenjeval izkušnje in jim svetoval, predvsem pa je bilo prisotno „handlanje“ sadik. Ali sploh poznamo besedo »handlanje«? Vsi, ki od malih nog živijo na skrajnjem severovzhodu države, jo gotovo poznajo in vedo, da pomeni brezgotovinsko menjavo, je pa izpeljanka iz nemščine, kjer Hand pomeni roka.

„Handlanje s sadikami se dogaja na vrtovih, med sosedami in še kje, kajti vsak, ki si poseje sadike, jih ima na koncu preveč. To pomeni, da bi moral ostanke zavreči, a jih je škoda. Ponudi jih sosedu, ki jih bo z veseljem vzel, v zameno pa vam bo dal kakšne svoje sadike. In ta preprosta formula nas je že pred leti vodila, da smo pripravili »borzo« sadik, kjer se takšne zamenjave dogajajo na enem mestu. To se pri našem ribniku vedno odvija 2. maja od 8. jutranje ure pa uradno do 16. ure, kar pa ne pomeni, da bi zamudnike preganjali. Tudi sadik ni nujno prinesti s seboj, če jih kdo nima, kajti kljub temu mu jih bo morda kdo podaril. Vsekakor pa je vsakdo, ki bo prišel, od nas prejel sadiko zdravilne rastline – brezplačno in to po želji med tistimi, ki so bile na voljo (ameriški slamnik, poprova meta, drobnocvetni vrbovec, ožepek, dobra misel, citronasta meta, jabolčna meta, melisa, pisana jabolčna meta, deljenolistna srčnica, šentjanževka, baldrijan,dišeči vratič, kolmež, materina dušica, drobnjak, dveletni svetlin, črna kumina, vrtna plavica, slez, citronasta mačja meta, vinska rutica, črna meta, krvavi mleček, rimska kamilica, plahtica, trajni lan, komarček in še mnogo drugih, več kot 40 različnih je bilo). In od mene je vsak dobil tudi skodelico zdravilnega čaja po želji – seveda brezplačno, za kar sta skrbeli hčerki Mateja in Tanja“, nam je povedal ugledni zeliščar Coklin.

Kakorkoli že, tokrat so zelišča iz Coklinove borze našla nove lastnike tudi na Gorenjskem in Primorskem, največ na Štajerskem in v Pomurju, ter tudi v sosednji Avstriji. In ker ga vedno več ljudi sprašuje o tečaju, kjer bi se naučili kaj več o zdravilnih rastlinah, je Coklin obljubil, da bodo spet pripravili kakšen zeliščarsko – zdravilni tečaj. „Letos nas je na 'borzi sadik' bilo skoraj rekordnih okrog 300 obiskovalcev, na srečo niso vsi prišli naenkrat. Takšno zanimanje za dogodek pa je samo potrditev, da smo na pravi poti, kajti poleg že starih obiskovalcev, se vedno znova pojavljajo tudi novi, kar me še posebej veseli. Še bolj pa dejstvo, da so zraven tudi mlajši ljudje, ki verjamejo v zdravilna zelišča in sploh zdravje iz narave“, dodaja Coklin, ki bo s svojo prakso nadaljeval tudi v bodoče. Ob tem se ob določenih dneh v živo pojavlja na Radiu maxi, ter svetuje vsem, ki jih to zanima.

ZELIŠČAR ANDREJ COKLIN

Že leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospišil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse življenje prebili v lekarnah – Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer strojnik, že več kot tri desetletja pa dela kot novinar in urednik, je kot majhen otrok poznal in sušil zdravilne rastline za čaje. Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je mešala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred dvema desetletjema vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse življenje gibal v naravo kot strasten gobar, pa tudi kot ribič in zbiralec zdravilnih zelišč. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal že davno, a takrat le za lastne potrebe.

Pred kakšnimi 20 leti pa se je pokazala možnost, da bi v Gornji Radgoni odprli zeliščno trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, žganja z zelišči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kakšnih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje z blagovno znamko »Zelena čarovnica«, predvsem zato, ker so vsi izdelki biološko čisti, narejeni iz rastlin, pa še pakirani so v zavrženo stekleno embalažo. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zeliščno zdravilo naredi pravi čudež pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarja že vse življenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posušil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal oz. jih uporablja. Tako je nastala zbirka z več kot 700 posušenih zdravilnih rastlin, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, žganja, olja, likerji…, ki jih je danes čez 300. In takšno zbirko se dejansko izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spoštovanja.

Coklin je sicer pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. »Opažam, da se je zadnjih petnajst let razmišljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakšne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi želodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelišč, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarja«, pravi Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi v naravi, predvsem v novonastalem zeliščnem parku v Negovi, ki ga sam vodi in ureja.

Sploh je Andrej Coklin iz Gornje Radgone eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekakšen novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste rož'ca." Tudi Coklin pravi, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Sam je pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Sebe še nima za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma starejše ženske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlajši ljudje), ki uživajo njegova „zdravila“ pa so že blizu temu...

O našem sogovorniku Andreju Coklinu s posebnim spoštovanjem govorijo mnogi, ki ga poznajo, še zlasti tisti, ki so tako ali drugače z njim povezani preko zdravilnih zelišč. Tako eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev, sicer ugledni biolog, dr. Janko Rode pravi, da je Andrej Coklin človek, ki z velikim srcem sledi svoji intuiciji in kljub vsem težavam nadaljuje svojo posebno pot. „Je nesebičen in v zeliščih ne vidi vira zaslužka. Plačilo mu je uspešno okrevanje ljudi, ki jim je pomagal ali le odkrit pogovor s tistimi, ki jih ceni. Zelišča so njegov jaz, ki ga z vztrajnostjo in sebi lastno natančnostjo neprestano gradi in dopolnjuje Povezan je z naravo in v njej najde vedno nov navdih. Zelišča dojema tudi velikim estetskim občutkom in jih zna tako tudi predstaviti. Svoje izkušnje rad deli z drugimi in vedoželjno išče nove informacije. Njegovo znanje o zeliščih je zraslo na ljubiteljskih osnovah in zaradi njegove predanosti dobilo razsežnosti, ki so verjetno bile lastne starodavnim zeliščarjem zdravilcem“.

Podobno o Andreju pravi znani Radgončan Samo Tuš, ki tudi sam pozitivno gleda na zdravilna zelišča. „Ko sem pred leti pomagal Andreju postavljati razstavo dela njegovega herbarija ter zelišč in drugih pripravkov, v zdravilišču v sosednji Avstriji sem komaj uvidel kdo je pravzaprav moj dolgoletni prijatelj. Več kot osemsto različnih zdravilnih rastlin obsega veličasten herbarij, v katerem so strokovno posušene rastline opisane v latinščini, nemščini in slovenščini. Poznavalci pravijo, med njimi dr. Janko Rode, da nima podatka kje v tem delu Evrope bi bila tako obsežna strokovna zbirka. Omenjeno razstavo si je organizirano ogledalo stotine avstrijskih šolarjev in tako na otvoritvi kot ob zaključku so Andreju izrekali pohvale priznani avstrijski strokovnjaki. Pater Ernest Benko, ki vodi znamenito staro lekarno v Olimju, rad poudari, da je Andrej na področju poznavanja zdravilnih rastlin vrhunski strokovnjak in da njegovo mnenje nekaj velja. Ponosen sem, da je Andrej Coklin moj prijatelj“, dodaja Samo Tuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Osmič so "handlali" sadike zdravilnih in drugih zelišč