Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Osmič so "handlali" sadike zdravilnih in drugih zelišč

 

Kakšnih 300 zeliščarjev in vrtnarjev se je znova srečalo v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni; "Za vsako bolezen raste rož'ca."

Borza sadik - Gornja RadgonaSkoraj 300 ljubiteljev narave in okolja, predvsem zdravilnih in drugih rastlin, se je drugi dan prvomajskih praznikov ponovno zbralo pri »Coklinovem ribniku« v Črešnjevcih, streljaj od Gornje Radgone.

Gostitelj Andrej Coklin, sicer znani pomurski zeliščar, je namreč pripravil tradicionalno, že 8. »borzo sadik«, ki je gotovo edina na skrajnjem severovzhodu države, če ne sploh v Sloveniji. Na njej se je po lepem in sončnem vremenu, zbralo skoraj rekordno število obiskovalk in obiskovalcev, s katerimi se je Coklin pogovarjal, izmenjeval izkušnje in jim svetoval, predvsem pa je bilo prisotno „handlanje“ sadik. Ali sploh poznamo besedo »handlanje«? Vsi, ki od malih nog živijo na skrajnjem severovzhodu države, jo gotovo poznajo in vedo, da pomeni brezgotovinsko menjavo, je pa izpeljanka iz nemščine, kjer Hand pomeni roka.

„Handlanje s sadikami se dogaja na vrtovih, med sosedami in še kje, kajti vsak, ki si poseje sadike, jih ima na koncu preveč. To pomeni, da bi moral ostanke zavreči, a jih je škoda. Ponudi jih sosedu, ki jih bo z veseljem vzel, v zameno pa vam bo dal kakšne svoje sadike. In ta preprosta formula nas je že pred leti vodila, da smo pripravili »borzo« sadik, kjer se takšne zamenjave dogajajo na enem mestu. To se pri našem ribniku vedno odvija 2. maja od 8. jutranje ure pa uradno do 16. ure, kar pa ne pomeni, da bi zamudnike preganjali. Tudi sadik ni nujno prinesti s seboj, če jih kdo nima, kajti kljub temu mu jih bo morda kdo podaril. Vsekakor pa je vsakdo, ki bo prišel, od nas prejel sadiko zdravilne rastline – brezplačno in to po želji med tistimi, ki so bile na voljo (ameriški slamnik, poprova meta, drobnocvetni vrbovec, ožepek, dobra misel, citronasta meta, jabolčna meta, melisa, pisana jabolčna meta, deljenolistna srčnica, šentjanževka, baldrijan,dišeči vratič, kolmež, materina dušica, drobnjak, dveletni svetlin, črna kumina, vrtna plavica, slez, citronasta mačja meta, vinska rutica, črna meta, krvavi mleček, rimska kamilica, plahtica, trajni lan, komarček in še mnogo drugih, več kot 40 različnih je bilo). In od mene je vsak dobil tudi skodelico zdravilnega čaja po želji – seveda brezplačno, za kar sta skrbeli hčerki Mateja in Tanja“, nam je povedal ugledni zeliščar Coklin.

Kakorkoli že, tokrat so zelišča iz Coklinove borze našla nove lastnike tudi na Gorenjskem in Primorskem, največ na Štajerskem in v Pomurju, ter tudi v sosednji Avstriji. In ker ga vedno več ljudi sprašuje o tečaju, kjer bi se naučili kaj več o zdravilnih rastlinah, je Coklin obljubil, da bodo spet pripravili kakšen zeliščarsko – zdravilni tečaj. „Letos nas je na 'borzi sadik' bilo skoraj rekordnih okrog 300 obiskovalcev, na srečo niso vsi prišli naenkrat. Takšno zanimanje za dogodek pa je samo potrditev, da smo na pravi poti, kajti poleg že starih obiskovalcev, se vedno znova pojavljajo tudi novi, kar me še posebej veseli. Še bolj pa dejstvo, da so zraven tudi mlajši ljudje, ki verjamejo v zdravilna zelišča in sploh zdravje iz narave“, dodaja Coklin, ki bo s svojo prakso nadaljeval tudi v bodoče. Ob tem se ob določenih dneh v živo pojavlja na Radiu maxi, ter svetuje vsem, ki jih to zanima.

ZELIŠČAR ANDREJ COKLIN

Že leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospišil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse življenje prebili v lekarnah – Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer strojnik, že več kot tri desetletja pa dela kot novinar in urednik, je kot majhen otrok poznal in sušil zdravilne rastline za čaje. Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je mešala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred dvema desetletjema vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse življenje gibal v naravo kot strasten gobar, pa tudi kot ribič in zbiralec zdravilnih zelišč. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal že davno, a takrat le za lastne potrebe.

Pred kakšnimi 20 leti pa se je pokazala možnost, da bi v Gornji Radgoni odprli zeliščno trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, žganja z zelišči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kakšnih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje z blagovno znamko »Zelena čarovnica«, predvsem zato, ker so vsi izdelki biološko čisti, narejeni iz rastlin, pa še pakirani so v zavrženo stekleno embalažo. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zeliščno zdravilo naredi pravi čudež pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarja že vse življenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posušil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal oz. jih uporablja. Tako je nastala zbirka z več kot 700 posušenih zdravilnih rastlin, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, žganja, olja, likerji…, ki jih je danes čez 300. In takšno zbirko se dejansko izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spoštovanja.

Coklin je sicer pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. »Opažam, da se je zadnjih petnajst let razmišljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakšne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi želodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelišč, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarja«, pravi Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi v naravi, predvsem v novonastalem zeliščnem parku v Negovi, ki ga sam vodi in ureja.

Sploh je Andrej Coklin iz Gornje Radgone eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekakšen novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste rož'ca." Tudi Coklin pravi, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Sam je pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Sebe še nima za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma starejše ženske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlajši ljudje), ki uživajo njegova „zdravila“ pa so že blizu temu...

O našem sogovorniku Andreju Coklinu s posebnim spoštovanjem govorijo mnogi, ki ga poznajo, še zlasti tisti, ki so tako ali drugače z njim povezani preko zdravilnih zelišč. Tako eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev, sicer ugledni biolog, dr. Janko Rode pravi, da je Andrej Coklin človek, ki z velikim srcem sledi svoji intuiciji in kljub vsem težavam nadaljuje svojo posebno pot. „Je nesebičen in v zeliščih ne vidi vira zaslužka. Plačilo mu je uspešno okrevanje ljudi, ki jim je pomagal ali le odkrit pogovor s tistimi, ki jih ceni. Zelišča so njegov jaz, ki ga z vztrajnostjo in sebi lastno natančnostjo neprestano gradi in dopolnjuje Povezan je z naravo in v njej najde vedno nov navdih. Zelišča dojema tudi velikim estetskim občutkom in jih zna tako tudi predstaviti. Svoje izkušnje rad deli z drugimi in vedoželjno išče nove informacije. Njegovo znanje o zeliščih je zraslo na ljubiteljskih osnovah in zaradi njegove predanosti dobilo razsežnosti, ki so verjetno bile lastne starodavnim zeliščarjem zdravilcem“.

Podobno o Andreju pravi znani Radgončan Samo Tuš, ki tudi sam pozitivno gleda na zdravilna zelišča. „Ko sem pred leti pomagal Andreju postavljati razstavo dela njegovega herbarija ter zelišč in drugih pripravkov, v zdravilišču v sosednji Avstriji sem komaj uvidel kdo je pravzaprav moj dolgoletni prijatelj. Več kot osemsto različnih zdravilnih rastlin obsega veličasten herbarij, v katerem so strokovno posušene rastline opisane v latinščini, nemščini in slovenščini. Poznavalci pravijo, med njimi dr. Janko Rode, da nima podatka kje v tem delu Evrope bi bila tako obsežna strokovna zbirka. Omenjeno razstavo si je organizirano ogledalo stotine avstrijskih šolarjev in tako na otvoritvi kot ob zaključku so Andreju izrekali pohvale priznani avstrijski strokovnjaki. Pater Ernest Benko, ki vodi znamenito staro lekarno v Olimju, rad poudari, da je Andrej na področju poznavanja zdravilnih rastlin vrhunski strokovnjak in da njegovo mnenje nekaj velja. Ponosen sem, da je Andrej Coklin moj prijatelj“, dodaja Samo Tuš.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Osmič so "handlali" sadike zdravilnih in drugih zelišč