V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.Pevci mešanega pevskega zbora Sv. Petra na romanju k Sv. Roku
Pevci mešanega pevskega zbora Sv. Petra so romali k Sv. Roku
Tradicionalno, kot že vrsto let do sedaj, so tudi letos na državni praznik, 25. junija pevci mešanega pevskega zbora sv. Petra iz Gornje Radgone romali. Letošnja romarska pot jih je vodila v Šmarje pri Jelšah z namenom da si ogledajo župnijsko cerkev in cerkev sv. Roka, ki stoji na hribu nad samim mestom, ter samostan in staro lekarno v Olimju.
Pot trpljenja, ki je speljana k romarski cerkvi sv. Roka, velja za najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji in bolj kot kateri koli se približuje ljudskemu čustvovanju. Graditelja kapelic, župnika dr. Mateja Vrečerja, naj bi h gradnji kapel navdihnila kalvarija v Gradcu. Kalvarija je bila zgrajena in opremljena v desetih letih, med letoma 1743 in 1753. Do leta 1745 je bilo zgrajenih šest velikih kapel, ki se navezujejo na žalostno Mater božjo in pet prizorov rožnega venca - postaj Kristusovega trpljenja. Kapelice zunaj tega koncepta pot dopolnjujejo, predvsem pa poživljajo in ustvarjajo pripovedno celoto. 14 kapel križevega pota opremljenih z bogatim baročnim dekorjem je razporejenih ob cikcakasti poti proti romarski cerkvi sv. Roka.
Cerkev sv. Roka je bila grajena postopoma, vendar za leto njenega nastanka štejemo 1646. Ta letnica je zapisana tudi nad vrati, ki peljejo v zakristijo, kjer je prav tako zapis, ki utemeljuje gradnjo cerkve. Legenda pravi, da je leta 1645 v Ptuju razsajala kuga, od koder sta jo v Šmarje prinesla dva domačina. V kratkem času je pomorila več kot dvesto ljudi in da bi ljubi bog to nadlogo pregnal, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane in vroče molitve ter kugo mahoma pognal iz dežele. Legenda nadaljuje, da so nato verniki nanosili toliko darov, da so na mestu prej neznatne kapelice postavili čarobno lepo cerkev in jo posvetili sv. Roku kot zavetniku in priprošnjiku zoper kugo.
Po molitvi križevega pota do vrha in ogleda cerkve sv. Roka, ter opravljeni sv. maši ki jo je daroval g. župnik Franc Hozjan so pevci pot nadaljevali v Olimje. V Olimju so se leta 1663 naselili patri pavlinci. Gojili in nabirali so zdravilne rože ter sistematično proučevali zelišča in iz njih pripravljali zdravila. Tega leta je bil tudi urejen prostor za lekarniške potrebe in ga sedaj imenujejo »Stara lekarna«. Danes prostor lekarne služi le za muzej, vendar sedanji patri minoriti ohranjajo tradicijo pridelave zdravilnih zelišč in njihove predelave, po čemer je samostan v Olimju seveda prepoznaven.
Lepo, poučno in doživeto romanje pa so še posebej popestrili domačini iz Šmarja z svojo gostoljubnostjo in presenečenjem pri cerkvi sv. Roka. Zato se pevci z g. župnikom iz srca zahvaljujejo Slavku in Jožici Lorger ter Mariji Jager.
Tukaj si lahko ogledate slike.
