Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mokrišča ohranjajo vodne vire!

 

Več kot 600 ljubiteljev narave na pohodu posvečenem ohranjanju mokrišča

Svetovni dan mokriščIzmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Watlands Day), pripada eno častnih mest zanimivemu pohodu, ki je že štirinajstič potekal v ob reki Muri, kjer so poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je vse skupaj tokrat odvijalo na levem bregu reke Mure, v sosednji Avstriji, kjer se je v Laafeldu/Potrni pri Bad Radkersburgu, na štartu pohoda, kljub deževnem vremenu zbralo okoli 600 ljubiteljev narave, pohodništva, reke Mure in sploh zdravja.

Vsi skupaj so kar nekaj ur hodili ob reki Muri ter tamkajšnjih mokriščih ter opozarjali, da „mokrišča ohranjajo vodne vire“, kot je letošnje geslo svetovnega dneva mokrišč. Po vodeno prehojenih kakšnih 14 kilometrih, vse do reke Kučnice in potem nazaj, so se udeleženci še nekaj časa družili na štartno-ciljnem prostoru v Laafeldu, kjer je bilo največ Slovencev. In kot smo slišali, je namen pohodov ob Muri poleg sprostitve, druženja s podobno mislečimi in spoznavanja okolja v katerem živimo tudi ozaveščanje pohodnikov o pomenu "murskih" mokrišč za skupni prostor ob reki in tudi širše. Vodniki so pohodnikom ves čas razlagali o živalskih ali rastlinskih vrstah, na katere lahko naletimo ob Muri. Torej ni bilo nič zahtevnega..., le eden izmed načinov ohranjanja in varstva mokrišč ob Muri.

Sicer pa, v spomin na sprejetje konvencije o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovane tudi ramsarska konvencija, 2. februarja vsako leto obeležujemo svetovni dan mokrišč. Letos ga spremlja slogan Mokrišča ohranjajo vodne vire. Stroka in nevladniki ob tem opozarjajo, da tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Mokrišča so življenjska okolja, bolj ali manj povezana z vodo. So med pomembnejšimi, obenem pa med bolj ogroženimi ekosistemi v svetu. Mokrišča prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo. Obenem delujejo kot naravne "čistilne naprave", so zibelka biotske pestrosti, v zadnjem času pa vse bolj tudi območja rekreacije in sprostitve. V Sloveniji imamo tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. V Parku Škocjanske jame so ob svetovnem dnevu mokrišč opozorili, da ima Slovenija tudi veliko manjših mokrišč, ki so pomembni členi vodnega kroga. Med temi bi se morali po mnenju Parka na seznam ramsarskih lokacij uvrstiti še Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.

Da so zaradi človeških posegov in delovanja mokrišča ogrožena, opozarjajo tudi na Agenciji RS za okolje (Arso). Uničujemo jih z osuševanjem in zasipavanjem, regulacijo vodotokov in utrjevanjem brežin ali obal, sekanjem obvodnega rastja, prekomernim odvzemanjem vode in onesnaževanjem. Tako propadajo ali izginjajo pomembni ekosistemi. Z uničenjem mokrišč se spremeni tudi režim površinske in podzemne vode. Hitrost vode v reguliranih rečnih koritih se poveča, gladina podzemne vode pa se znižuje. V Arso ob svetovnem dnevu mokrišč opozarjajo tudi na pomen mokrišč za ohranjanje podzemne vode v vodonosnikih. Ta je v Sloveniji glavni vir pitne vode za 97 odstotkov prebivalcev. Monitoring kemijskega stanja podzemne vode, ki ga izvaja Arso, je pokazal, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjene vode v severovzhodnem delu Slovenije.

Tako kot v preteklih letih je bila tudi v lanskem letu podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini čezmerno obremenjena z nitrati in pesticidi ter njihovimi razgradnimi produkti. Poleg teh so vrednost praga lokalno presegli tudi lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki. Ob tem je po navedbah Arsa razveseljiv podatek, da je kljub slabemu kemijskemu stanju na omenjenih vodnih telesih že več let opaziti statistično značilne trende upadanja vsebnosti pesticidov, predvsem atrazina in desetil-atrazina, v zadnjih letih pa tudi nitrata. Rezultati monitoringa za leto 2012 so obenem potrdili, da je podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) so ob dnevu mokrišč opozorili, da utegne gradnja prenosnega plinovoda in daljnovoda na območju rek Mure in Drave v Severovzhodni Sloveniji ogroziti obstoj posebnih varstvenih območij Natura 2000 in biotsko raznovrstnost v tem delu države. Gre za gradnjo prenosnega plinovoda M9 med Lendavo in Kidričevim ter meddržavnega visokonapetostnega daljnovoda med Cirkovci in Pincami. Kot poudarjajo v ZEG, bi načrtovane gradnje na in ob Muri verjetno potopile ali uničile okrog tisoč hektarjev rodovitne zemlje, njiv, travnikov, mokrišč in gozdov. Goloseki ob trasah, nasipi in novi kanali napovedujejo po mnenju ZEG nepredvidljive ekološke posledice za pokrajino ob Muri.

Ramsarska konvencija je sicer bila leta 1971 sprejeta v iranskem mestu Ramsar. Konvencija predstavlja medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč. Poudarja potrebo po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti. Kot poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je Slovenija h konvenciji pristopila pred 21 leti. Ob sprejetju konvencije so se države zavezale, da bodo: uvrščale mokrišča na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje; vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe; podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljalcev mokrišč ter sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in mokrišči. Mokrišča, ekosistemi, kjer se prepletata vodno in kopno okolje, so zibelka življenja. Ključna mokrišča v 164 državah pogodbenicah Ramsarske konvencije pa so zbrana pod okriljem konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena, med 2075 teh mokrišč so iz Slovenije vpisana tri. Kljub 42-ti obletnici konvencije in njenim dosežkom pa mokrišča še vedno spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme na planetu in tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Slovenija ima veliko število manjših mokrišč, ki pa so ravno tako pomembni člen vodnega kroga. Med temi mokrišči so še nekatera, ki bi se morala uvrstiti na seznam ramsarskih lokalitet kot je npr. Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja, katerim je skupno, da so bolj ali manj povezana z vodo. Med mokrišča sodijo območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, presihajočega ali stalnega značaja, naravnega ali umetnega nastanka.

Mokrišča so pomembna življenjska okolja. Opravljajo ključno nalogo za življenje človeka in narave. Pomembna so v procesu kroženja vode v naravi in opravljajo vitalne funkcije,npr. prečiščevanje vode, napajanje vodonosnikov, obramba pred poplavami, zadrževanje usedlin in hranilnih snovi, varovanje pred erozijo in utrditev obal. So vir pitne vode in hrane, dajejo osnovo za kmetijsko pridelavo in živinorejo, omogočajo rekreacijske dejavnosti ter so družbenega in kulturnega pomena. Poleg tega pa ohranjajo visoko biotska raznovrstnost in dajejo življenjski prostor mnogim ogroženim živim bitjem. Tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo, čeprav se zavedamo njihovega pomena, pa velikokrat prevladajo kratkoročni razvojni interesi. A če hočemo doseči dolgoročne razvojne cilje, moramo ohranjati zdrave in funkcionalne ekosisteme, pri tem pa je ključno sodelovanje in skupno delo vseh dejavnikov, od lokalnega prebivalstva do vladnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, gospodarskega sektorja ter naravovarstvenih in okoljevarstvenih ustanov...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Mokrišča ohranjajo vodne vire!