Mokrišča ohranjajo vodne vire!

Več kot 600 ljubiteljev narave na pohodu posvečenem ohranjanju mokrišča

Izmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Watlands Day), pripada eno častnih mest zanimivemu pohodu, ki je že štirinajstič potekal v ob reki Muri, kjer so poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je vse skupaj tokrat odvijalo na levem bregu reke Mure, v sosednji Avstriji, kjer se je v Laafeldu/Potrni pri Bad Radkersburgu, na štartu pohoda, kljub deževnem vremenu zbralo okoli 600 ljubiteljev narave, pohodništva, reke Mure in sploh zdravja.

Vsi skupaj so kar nekaj ur hodili ob reki Muri ter tamkajšnjih mokriščih ter opozarjali, da „mokrišča ohranjajo vodne vire“, kot je letošnje geslo svetovnega dneva mokrišč. Po vodeno prehojenih kakšnih 14 kilometrih, vse do reke Kučnice in potem nazaj, so se udeleženci še nekaj časa družili na štartno-ciljnem prostoru v Laafeldu, kjer je bilo največ Slovencev. In kot smo slišali, je namen pohodov ob Muri poleg sprostitve, druženja s podobno mislečimi in spoznavanja okolja v katerem živimo tudi ozaveščanje pohodnikov o pomenu "murskih" mokrišč za skupni prostor ob reki in tudi širše. Vodniki so pohodnikom ves čas razlagali o živalskih ali rastlinskih vrstah, na katere lahko naletimo ob Muri. Torej ni bilo nič zahtevnega..., le eden izmed načinov ohranjanja in varstva mokrišč ob Muri.

Sicer pa, v spomin na sprejetje konvencije o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovane tudi ramsarska konvencija, 2. februarja vsako leto obeležujemo svetovni dan mokrišč. Letos ga spremlja slogan Mokrišča ohranjajo vodne vire. Stroka in nevladniki ob tem opozarjajo, da tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Mokrišča so življenjska okolja, bolj ali manj povezana z vodo. So med pomembnejšimi, obenem pa med bolj ogroženimi ekosistemi v svetu. Mokrišča prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo. Obenem delujejo kot naravne "čistilne naprave", so zibelka biotske pestrosti, v zadnjem času pa vse bolj tudi območja rekreacije in sprostitve. V Sloveniji imamo tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. V Parku Škocjanske jame so ob svetovnem dnevu mokrišč opozorili, da ima Slovenija tudi veliko manjših mokrišč, ki so pomembni členi vodnega kroga. Med temi bi se morali po mnenju Parka na seznam ramsarskih lokacij uvrstiti še Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.

Da so zaradi človeških posegov in delovanja mokrišča ogrožena, opozarjajo tudi na Agenciji RS za okolje (Arso). Uničujemo jih z osuševanjem in zasipavanjem, regulacijo vodotokov in utrjevanjem brežin ali obal, sekanjem obvodnega rastja, prekomernim odvzemanjem vode in onesnaževanjem. Tako propadajo ali izginjajo pomembni ekosistemi. Z uničenjem mokrišč se spremeni tudi režim površinske in podzemne vode. Hitrost vode v reguliranih rečnih koritih se poveča, gladina podzemne vode pa se znižuje. V Arso ob svetovnem dnevu mokrišč opozarjajo tudi na pomen mokrišč za ohranjanje podzemne vode v vodonosnikih. Ta je v Sloveniji glavni vir pitne vode za 97 odstotkov prebivalcev. Monitoring kemijskega stanja podzemne vode, ki ga izvaja Arso, je pokazal, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjene vode v severovzhodnem delu Slovenije.

Tako kot v preteklih letih je bila tudi v lanskem letu podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini čezmerno obremenjena z nitrati in pesticidi ter njihovimi razgradnimi produkti. Poleg teh so vrednost praga lokalno presegli tudi lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki. Ob tem je po navedbah Arsa razveseljiv podatek, da je kljub slabemu kemijskemu stanju na omenjenih vodnih telesih že več let opaziti statistično značilne trende upadanja vsebnosti pesticidov, predvsem atrazina in desetil-atrazina, v zadnjih letih pa tudi nitrata. Rezultati monitoringa za leto 2012 so obenem potrdili, da je podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) so ob dnevu mokrišč opozorili, da utegne gradnja prenosnega plinovoda in daljnovoda na območju rek Mure in Drave v Severovzhodni Sloveniji ogroziti obstoj posebnih varstvenih območij Natura 2000 in biotsko raznovrstnost v tem delu države. Gre za gradnjo prenosnega plinovoda M9 med Lendavo in Kidričevim ter meddržavnega visokonapetostnega daljnovoda med Cirkovci in Pincami. Kot poudarjajo v ZEG, bi načrtovane gradnje na in ob Muri verjetno potopile ali uničile okrog tisoč hektarjev rodovitne zemlje, njiv, travnikov, mokrišč in gozdov. Goloseki ob trasah, nasipi in novi kanali napovedujejo po mnenju ZEG nepredvidljive ekološke posledice za pokrajino ob Muri.

Ramsarska konvencija je sicer bila leta 1971 sprejeta v iranskem mestu Ramsar. Konvencija predstavlja medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč. Poudarja potrebo po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti. Kot poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je Slovenija h konvenciji pristopila pred 21 leti. Ob sprejetju konvencije so se države zavezale, da bodo: uvrščale mokrišča na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje; vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe; podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljalcev mokrišč ter sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in mokrišči. Mokrišča, ekosistemi, kjer se prepletata vodno in kopno okolje, so zibelka življenja. Ključna mokrišča v 164 državah pogodbenicah Ramsarske konvencije pa so zbrana pod okriljem konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena, med 2075 teh mokrišč so iz Slovenije vpisana tri. Kljub 42-ti obletnici konvencije in njenim dosežkom pa mokrišča še vedno spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme na planetu in tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Slovenija ima veliko število manjših mokrišč, ki pa so ravno tako pomembni člen vodnega kroga. Med temi mokrišči so še nekatera, ki bi se morala uvrstiti na seznam ramsarskih lokalitet kot je npr. Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja, katerim je skupno, da so bolj ali manj povezana z vodo. Med mokrišča sodijo območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, presihajočega ali stalnega značaja, naravnega ali umetnega nastanka.

Mokrišča so pomembna življenjska okolja. Opravljajo ključno nalogo za življenje človeka in narave. Pomembna so v procesu kroženja vode v naravi in opravljajo vitalne funkcije,npr. prečiščevanje vode, napajanje vodonosnikov, obramba pred poplavami, zadrževanje usedlin in hranilnih snovi, varovanje pred erozijo in utrditev obal. So vir pitne vode in hrane, dajejo osnovo za kmetijsko pridelavo in živinorejo, omogočajo rekreacijske dejavnosti ter so družbenega in kulturnega pomena. Poleg tega pa ohranjajo visoko biotska raznovrstnost in dajejo življenjski prostor mnogim ogroženim živim bitjem. Tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo, čeprav se zavedamo njihovega pomena, pa velikokrat prevladajo kratkoročni razvojni interesi. A če hočemo doseči dolgoročne razvojne cilje, moramo ohranjati zdrave in funkcionalne ekosisteme, pri tem pa je ključno sodelovanje in skupno delo vseh dejavnikov, od lokalnega prebivalstva do vladnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, gospodarskega sektorja ter naravovarstvenih in okoljevarstvenih ustanov...

Tukaj si lahko ogledate slike.