Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mokrišča ohranjajo vodne vire!

 

Več kot 600 ljubiteljev narave na pohodu posvečenem ohranjanju mokrišča

Svetovni dan mokriščIzmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Watlands Day), pripada eno častnih mest zanimivemu pohodu, ki je že štirinajstič potekal v ob reki Muri, kjer so poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je vse skupaj tokrat odvijalo na levem bregu reke Mure, v sosednji Avstriji, kjer se je v Laafeldu/Potrni pri Bad Radkersburgu, na štartu pohoda, kljub deževnem vremenu zbralo okoli 600 ljubiteljev narave, pohodništva, reke Mure in sploh zdravja.

Vsi skupaj so kar nekaj ur hodili ob reki Muri ter tamkajšnjih mokriščih ter opozarjali, da „mokrišča ohranjajo vodne vire“, kot je letošnje geslo svetovnega dneva mokrišč. Po vodeno prehojenih kakšnih 14 kilometrih, vse do reke Kučnice in potem nazaj, so se udeleženci še nekaj časa družili na štartno-ciljnem prostoru v Laafeldu, kjer je bilo največ Slovencev. In kot smo slišali, je namen pohodov ob Muri poleg sprostitve, druženja s podobno mislečimi in spoznavanja okolja v katerem živimo tudi ozaveščanje pohodnikov o pomenu "murskih" mokrišč za skupni prostor ob reki in tudi širše. Vodniki so pohodnikom ves čas razlagali o živalskih ali rastlinskih vrstah, na katere lahko naletimo ob Muri. Torej ni bilo nič zahtevnega..., le eden izmed načinov ohranjanja in varstva mokrišč ob Muri.

Sicer pa, v spomin na sprejetje konvencije o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovane tudi ramsarska konvencija, 2. februarja vsako leto obeležujemo svetovni dan mokrišč. Letos ga spremlja slogan Mokrišča ohranjajo vodne vire. Stroka in nevladniki ob tem opozarjajo, da tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Mokrišča so življenjska okolja, bolj ali manj povezana z vodo. So med pomembnejšimi, obenem pa med bolj ogroženimi ekosistemi v svetu. Mokrišča prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo. Obenem delujejo kot naravne "čistilne naprave", so zibelka biotske pestrosti, v zadnjem času pa vse bolj tudi območja rekreacije in sprostitve. V Sloveniji imamo tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. V Parku Škocjanske jame so ob svetovnem dnevu mokrišč opozorili, da ima Slovenija tudi veliko manjših mokrišč, ki so pomembni členi vodnega kroga. Med temi bi se morali po mnenju Parka na seznam ramsarskih lokacij uvrstiti še Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.

Da so zaradi človeških posegov in delovanja mokrišča ogrožena, opozarjajo tudi na Agenciji RS za okolje (Arso). Uničujemo jih z osuševanjem in zasipavanjem, regulacijo vodotokov in utrjevanjem brežin ali obal, sekanjem obvodnega rastja, prekomernim odvzemanjem vode in onesnaževanjem. Tako propadajo ali izginjajo pomembni ekosistemi. Z uničenjem mokrišč se spremeni tudi režim površinske in podzemne vode. Hitrost vode v reguliranih rečnih koritih se poveča, gladina podzemne vode pa se znižuje. V Arso ob svetovnem dnevu mokrišč opozarjajo tudi na pomen mokrišč za ohranjanje podzemne vode v vodonosnikih. Ta je v Sloveniji glavni vir pitne vode za 97 odstotkov prebivalcev. Monitoring kemijskega stanja podzemne vode, ki ga izvaja Arso, je pokazal, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjene vode v severovzhodnem delu Slovenije.

Tako kot v preteklih letih je bila tudi v lanskem letu podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini čezmerno obremenjena z nitrati in pesticidi ter njihovimi razgradnimi produkti. Poleg teh so vrednost praga lokalno presegli tudi lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki. Ob tem je po navedbah Arsa razveseljiv podatek, da je kljub slabemu kemijskemu stanju na omenjenih vodnih telesih že več let opaziti statistično značilne trende upadanja vsebnosti pesticidov, predvsem atrazina in desetil-atrazina, v zadnjih letih pa tudi nitrata. Rezultati monitoringa za leto 2012 so obenem potrdili, da je podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) so ob dnevu mokrišč opozorili, da utegne gradnja prenosnega plinovoda in daljnovoda na območju rek Mure in Drave v Severovzhodni Sloveniji ogroziti obstoj posebnih varstvenih območij Natura 2000 in biotsko raznovrstnost v tem delu države. Gre za gradnjo prenosnega plinovoda M9 med Lendavo in Kidričevim ter meddržavnega visokonapetostnega daljnovoda med Cirkovci in Pincami. Kot poudarjajo v ZEG, bi načrtovane gradnje na in ob Muri verjetno potopile ali uničile okrog tisoč hektarjev rodovitne zemlje, njiv, travnikov, mokrišč in gozdov. Goloseki ob trasah, nasipi in novi kanali napovedujejo po mnenju ZEG nepredvidljive ekološke posledice za pokrajino ob Muri.

Ramsarska konvencija je sicer bila leta 1971 sprejeta v iranskem mestu Ramsar. Konvencija predstavlja medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč. Poudarja potrebo po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti. Kot poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je Slovenija h konvenciji pristopila pred 21 leti. Ob sprejetju konvencije so se države zavezale, da bodo: uvrščale mokrišča na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje; vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe; podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljalcev mokrišč ter sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in mokrišči. Mokrišča, ekosistemi, kjer se prepletata vodno in kopno okolje, so zibelka življenja. Ključna mokrišča v 164 državah pogodbenicah Ramsarske konvencije pa so zbrana pod okriljem konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena, med 2075 teh mokrišč so iz Slovenije vpisana tri. Kljub 42-ti obletnici konvencije in njenim dosežkom pa mokrišča še vedno spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme na planetu in tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Slovenija ima veliko število manjših mokrišč, ki pa so ravno tako pomembni člen vodnega kroga. Med temi mokrišči so še nekatera, ki bi se morala uvrstiti na seznam ramsarskih lokalitet kot je npr. Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja, katerim je skupno, da so bolj ali manj povezana z vodo. Med mokrišča sodijo območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, presihajočega ali stalnega značaja, naravnega ali umetnega nastanka.

Mokrišča so pomembna življenjska okolja. Opravljajo ključno nalogo za življenje človeka in narave. Pomembna so v procesu kroženja vode v naravi in opravljajo vitalne funkcije,npr. prečiščevanje vode, napajanje vodonosnikov, obramba pred poplavami, zadrževanje usedlin in hranilnih snovi, varovanje pred erozijo in utrditev obal. So vir pitne vode in hrane, dajejo osnovo za kmetijsko pridelavo in živinorejo, omogočajo rekreacijske dejavnosti ter so družbenega in kulturnega pomena. Poleg tega pa ohranjajo visoko biotska raznovrstnost in dajejo življenjski prostor mnogim ogroženim živim bitjem. Tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo, čeprav se zavedamo njihovega pomena, pa velikokrat prevladajo kratkoročni razvojni interesi. A če hočemo doseči dolgoročne razvojne cilje, moramo ohranjati zdrave in funkcionalne ekosisteme, pri tem pa je ključno sodelovanje in skupno delo vseh dejavnikov, od lokalnega prebivalstva do vladnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, gospodarskega sektorja ter naravovarstvenih in okoljevarstvenih ustanov...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Mokrišča ohranjajo vodne vire!