Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mokrišča ohranjajo vodne vire!

 

Več kot 600 ljubiteljev narave na pohodu posvečenem ohranjanju mokrišča

Svetovni dan mokriščIzmed številnih aktivnosti, ki so potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – World Watlands Day), pripada eno častnih mest zanimivemu pohodu, ki je že štirinajstič potekal v ob reki Muri, kjer so poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov spet zraven bili njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, iz štirih sosednjih držav, skozi katere teče reka, koordinator v Sloveniji pa je Društvo Tabrih, se je vse skupaj tokrat odvijalo na levem bregu reke Mure, v sosednji Avstriji, kjer se je v Laafeldu/Potrni pri Bad Radkersburgu, na štartu pohoda, kljub deževnem vremenu zbralo okoli 600 ljubiteljev narave, pohodništva, reke Mure in sploh zdravja.

Vsi skupaj so kar nekaj ur hodili ob reki Muri ter tamkajšnjih mokriščih ter opozarjali, da „mokrišča ohranjajo vodne vire“, kot je letošnje geslo svetovnega dneva mokrišč. Po vodeno prehojenih kakšnih 14 kilometrih, vse do reke Kučnice in potem nazaj, so se udeleženci še nekaj časa družili na štartno-ciljnem prostoru v Laafeldu, kjer je bilo največ Slovencev. In kot smo slišali, je namen pohodov ob Muri poleg sprostitve, druženja s podobno mislečimi in spoznavanja okolja v katerem živimo tudi ozaveščanje pohodnikov o pomenu "murskih" mokrišč za skupni prostor ob reki in tudi širše. Vodniki so pohodnikom ves čas razlagali o živalskih ali rastlinskih vrstah, na katere lahko naletimo ob Muri. Torej ni bilo nič zahtevnega..., le eden izmed načinov ohranjanja in varstva mokrišč ob Muri.

Sicer pa, v spomin na sprejetje konvencije o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovane tudi ramsarska konvencija, 2. februarja vsako leto obeležujemo svetovni dan mokrišč. Letos ga spremlja slogan Mokrišča ohranjajo vodne vire. Stroka in nevladniki ob tem opozarjajo, da tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Mokrišča so življenjska okolja, bolj ali manj povezana z vodo. So med pomembnejšimi, obenem pa med bolj ogroženimi ekosistemi v svetu. Mokrišča prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo. Obenem delujejo kot naravne "čistilne naprave", so zibelka biotske pestrosti, v zadnjem času pa vse bolj tudi območja rekreacije in sprostitve. V Sloveniji imamo tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. V Parku Škocjanske jame so ob svetovnem dnevu mokrišč opozorili, da ima Slovenija tudi veliko manjših mokrišč, ki so pomembni členi vodnega kroga. Med temi bi se morali po mnenju Parka na seznam ramsarskih lokacij uvrstiti še Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje.

Da so zaradi človeških posegov in delovanja mokrišča ogrožena, opozarjajo tudi na Agenciji RS za okolje (Arso). Uničujemo jih z osuševanjem in zasipavanjem, regulacijo vodotokov in utrjevanjem brežin ali obal, sekanjem obvodnega rastja, prekomernim odvzemanjem vode in onesnaževanjem. Tako propadajo ali izginjajo pomembni ekosistemi. Z uničenjem mokrišč se spremeni tudi režim površinske in podzemne vode. Hitrost vode v reguliranih rečnih koritih se poveča, gladina podzemne vode pa se znižuje. V Arso ob svetovnem dnevu mokrišč opozarjajo tudi na pomen mokrišč za ohranjanje podzemne vode v vodonosnikih. Ta je v Sloveniji glavni vir pitne vode za 97 odstotkov prebivalcev. Monitoring kemijskega stanja podzemne vode, ki ga izvaja Arso, je pokazal, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjene vode v severovzhodnem delu Slovenije.

Tako kot v preteklih letih je bila tudi v lanskem letu podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini čezmerno obremenjena z nitrati in pesticidi ter njihovimi razgradnimi produkti. Poleg teh so vrednost praga lokalno presegli tudi lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki. Ob tem je po navedbah Arsa razveseljiv podatek, da je kljub slabemu kemijskemu stanju na omenjenih vodnih telesih že več let opaziti statistično značilne trende upadanja vsebnosti pesticidov, predvsem atrazina in desetil-atrazina, v zadnjih letih pa tudi nitrata. Rezultati monitoringa za leto 2012 so obenem potrdili, da je podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) so ob dnevu mokrišč opozorili, da utegne gradnja prenosnega plinovoda in daljnovoda na območju rek Mure in Drave v Severovzhodni Sloveniji ogroziti obstoj posebnih varstvenih območij Natura 2000 in biotsko raznovrstnost v tem delu države. Gre za gradnjo prenosnega plinovoda M9 med Lendavo in Kidričevim ter meddržavnega visokonapetostnega daljnovoda med Cirkovci in Pincami. Kot poudarjajo v ZEG, bi načrtovane gradnje na in ob Muri verjetno potopile ali uničile okrog tisoč hektarjev rodovitne zemlje, njiv, travnikov, mokrišč in gozdov. Goloseki ob trasah, nasipi in novi kanali napovedujejo po mnenju ZEG nepredvidljive ekološke posledice za pokrajino ob Muri.

Ramsarska konvencija je sicer bila leta 1971 sprejeta v iranskem mestu Ramsar. Konvencija predstavlja medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč. Poudarja potrebo po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti. Kot poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je Slovenija h konvenciji pristopila pred 21 leti. Ob sprejetju konvencije so se države zavezale, da bodo: uvrščale mokrišča na Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje; vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe; podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljalcev mokrišč ter sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in mokrišči. Mokrišča, ekosistemi, kjer se prepletata vodno in kopno okolje, so zibelka življenja. Ključna mokrišča v 164 državah pogodbenicah Ramsarske konvencije pa so zbrana pod okriljem konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena, med 2075 teh mokrišč so iz Slovenije vpisana tri. Kljub 42-ti obletnici konvencije in njenim dosežkom pa mokrišča še vedno spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme na planetu in tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Slovenija ima veliko število manjših mokrišč, ki pa so ravno tako pomembni člen vodnega kroga. Med temi mokrišči so še nekatera, ki bi se morala uvrstiti na seznam ramsarskih lokalitet kot je npr. Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja, katerim je skupno, da so bolj ali manj povezana z vodo. Med mokrišča sodijo območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, presihajočega ali stalnega značaja, naravnega ali umetnega nastanka.

Mokrišča so pomembna življenjska okolja. Opravljajo ključno nalogo za življenje človeka in narave. Pomembna so v procesu kroženja vode v naravi in opravljajo vitalne funkcije,npr. prečiščevanje vode, napajanje vodonosnikov, obramba pred poplavami, zadrževanje usedlin in hranilnih snovi, varovanje pred erozijo in utrditev obal. So vir pitne vode in hrane, dajejo osnovo za kmetijsko pridelavo in živinorejo, omogočajo rekreacijske dejavnosti ter so družbenega in kulturnega pomena. Poleg tega pa ohranjajo visoko biotska raznovrstnost in dajejo življenjski prostor mnogim ogroženim živim bitjem. Tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo, čeprav se zavedamo njihovega pomena, pa velikokrat prevladajo kratkoročni razvojni interesi. A če hočemo doseči dolgoročne razvojne cilje, moramo ohranjati zdrave in funkcionalne ekosisteme, pri tem pa je ključno sodelovanje in skupno delo vseh dejavnikov, od lokalnega prebivalstva do vladnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, gospodarskega sektorja ter naravovarstvenih in okoljevarstvenih ustanov...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Mokrišča ohranjajo vodne vire!