Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Pomurski kulinarični dan" za starostnike!

 

Projekt Pomurski kulinarični dan je požel navdušenje pri stanovalcih Dosorja in lokalnih dobaviteljih; .

Kulinarika DOSORGlede na to, da je stavek „Samooskrba je za Slovenijo izjemnega strateškega pomena.“, možno slišati skoraj na vsakem koraku, poskušajo tudi v DOSOR-ju, Domu starejših občanov v Radencih v največji meri v prehrano uvajati lokalno samooskrbo. Velik del sadja in zelenjave, mlečnih, mlevskih, pekovskih proizvodov in mesnin, izhaja prav iz lokalnega pomurskega okolja. „Zadnja štiri leta se aktivno povezujemo z okoliškimi, manjšimi pridelovalci in predelovalci. S predpogodbami za letni odkup se dogovarjamo za količino in ceno, s partnerskim pogovorom pa tudi za senzorični del proizvodov, da so le ti lahko prilagojeni okusom naših stanovalcev (npr. vložena rdeča pesa, stročji fižol, kislo zelje, marmelade…).

Jedilnike prilagajamo letnemu času. Naši partnerji tako lažje načrtujejo količine in imajo zagotovljen odkup dogovorjenih količin, naši stanovalci pa so deležni kakovostnih živil lokalnega izvora“, razlaga direktorica Dosorja, Mateja Hauzer.

...je primer dobre prakse in vreden posnemanja...

Da mislijo resno nadaljevati z aktivnostmi na tem področju, v Dosorju dokazujejo tudi s projektom, ki so ga pričeli izvajati v letošnjem letu, in sicer „Pomurski kulinarični dan“, ki je bil izveden že dvakrat, enkrat je šlo za prekmurske drugič za prleške specialitete, in sicer pod imenom »Den prekmurskih dobrout« ter »Prlečki den«. Za Dosor-jeve stanovalce, zaposlene ter zunanje odjemalce hrane, je ta dan prav vse lokalno in tradicionalno obarvano, dan pa je namenjen tudi ohranjanju tradicionalnega kulinaričnega izročila regije. Stanovalci so nad projektom navdušeni. Veselijo se Pomurskih kulinaričnih dnevov, saj jim povečajo občutek domačnosti in prikličejo spomine. V ta namen so povedali: Ga. Gizela Sraka: Pomurski kulinarični dan je odličen projekt, to je spodbudno za našo regijo, predvsem pa pomembno za nas stanovalce, saj nam kuhajo našo domačo hrano. Iz svoje sobe imam lep razgled in rada gledam ženske v sosednjih hišah, kako obdelujejo svoje vrtove in si tako pridelajo svojo hrano; Ga. Ema Matijevič: Po poreklu in duši sem Prekmurka. Živela sem na Hrvaškem, v Nemčiji in pred prihodom v DOSOR na Goričkem. Taka sprememba je zelo dobrodošla, predvsem mi je pa všeč, da lahko prekmursko domačo hrano poskusijo tudi stanovalke in stanovalci, ki niso iz teh krajev; Ga. in g. Maučec (fotografija): Odlično je bilo. Taka domača hrana naju spominja na dom in to je prijeten občutek.

„Iskreno verjamemo v koristnost projekta in dobronamerno dodajamo kamenček v mozaik misli, aktivnosti in dogodkov, ki nas vračajo v naš svet ob Muri, nas povezujejo in delajo bolj odporne v nesigurnih časih. Naj štejejo tudi dejanja in podpora starejših!“, pravi Nada Verdev iz Dosorja.

Primer jedilnikov: Den prekmurskih dobrout, zajtrk: Prekmursko mlejko, domači zeliščni čaj, kmečki kruj, domači legvar iz jurke, zmoučaj; dopoldanska malica: Goričko đaboko; kosilo: Bujta repa, pšene in idinske krvavice, lepinj; popoldanska malica: Kompout iz sujih slijv in đabolk, ocverkovka; večerja: Mejšana sezonska šelata z bilico.

Prlečki den, zajtrk: Pomursko mleko (bela kava), domači krüh, prleška tünka; dopoldanska malica: lotmerško jaboko; kosilo: Kremna fižolova juha s špehom, prleška jetrca v omaki, domač krompir, sezonska solata; popoldanska malica: Prleška gibanca; večerja: Picekova žüpa z ajdovo kašo.

Kakorkoli že, v DOSOR-ju so pričeli s projektom, ki je požel navdušenje pri stanovalcih in lokalnih dobaviteljih. Je primer dobre prakse in vreden posnemanja...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki "Pomurski kulinarični dan" za starostnike!