Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prlekija odprla ambasado v Srbiji

 

Zanimivo dogajanje v vasi Velika Krsna kakšnih 80 kilometrov južno od Beograda

Prleki v SrbijiMedtem, ko je občina Gornja Radgona obnovila pobratenje s srbsko občino Mladenovac, kakšnih 80 kilometrov južno od srbske prestolnice Beograda, je tudi Krajevna skupnost Negova iz občine Gornja Radgona, vzpostavila pristne odnose z vasjo Velika Krsna iz občine Mladenovac, ki šteje okoli 3.500 prebivalcev. In prav Negovčani so še posebej dejavni na področju sodelovanja in druženja s prijatelji iz Srbije, saj se izmenjujejo obiski in druge skupne aktivnosti.

Tako so Negovčani ter njihovi prijatelji iz Prlekije in Slovenskih goric, tudi v teh majskih dneh bili gostje Velike Krsne, kjer je med drugim bila odprta tudi prva „ambasada“ Republike Prlekije izven Slovenije, torej v Srbiji. In kot so nam ob vrnitvi iz Srbije povedali nekateri udeleženci ekskurzije je vse bilo na vrhuncu.

„Domačini so nam pokazali, da je njihov odnos do prijateljev veliko več kot le črta na papirju. Doživeli smo trenutke, ki jih je težko opisati. Zato se lahko samo zahvalim za takšno gostoljubje in vse drugo kar smo tam doživeli. Prav tako zahvala velja za vse, ki so kakorkoli pomagali pri tej prelepi zgodbi. Seveda je eden izmed najbolj zaslužnih Negovčan Zlatko Mulec, ki trenutno dela v Srbiji, a tudi vsi ostali so dali več kot smo lahko pričakovali. Solze ob slovesu in sprejemu potrjujejo, da smo bili med ljudmi, ki spoštujejo, cenijo in imajo radi prijatelje“, nam je razlagal predsednik Künštnih Prlekov, Milan Belec, ki je tudi odprl ambasado Republike Prlekija v Veliki Krsni.

Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci se sicer druži s prijatelji iz Velike Krsne že deset let, torej od leta 2003. Takrat so Negovčani bili prvič organizirano gostje v tem lepem srbskem kraju. Nastale so prijateljske vezi in druženja, ki bogatijo. Predvsem omenjeni Zlatko Mulec je povezal ta dva kraja, ki v nadaljevanju sodelujejo in predvsem izmenjujejo navade, običaje in kulturo. „Tudi tokrat smo doživeli nepozaben sprejem na njihovi osnovni šoli. Učenci so pokazali njihove plese in pesmi. Učiteljica Olga jih je naučila slovenske pesmi, saj je sama preživela večji del življenja v Sloveniji kot hči vojaka. Imeli smo priložnost spoznati delo učiteljev, ki vzgajajo otroke po učnem programu, ki je blizu vsem. Sreča, da ga niso spreminjali, saj prinaša več osebnega zadovoljstva in vsak otrok je vrednota. Presenečeni smo bili s kakšnim ponosom predstavljajo svoje otroke in s kakšnim žarom izpostavijo njihove vrednote. S takšnim odnosom so otroci kljub slabšim materialnim možnostim zadovoljni, veseli in pridni“, razlaga Belec.

Dejal je tudi, da so Slovenci v Veliki Krsni prespali pri domačinih, ki so kar tekmovali koga bi želel kdo gostiti. „Pokazali so nam posebnosti njihovih krajev, za tiste, ki pa še niso bili gostje v Srbiji pa je bila gostoljubnost nekaj kar je nam težko razumeti. Čeprav so z veliko težavo zagotovili sredstva za ta dogodek, se to ni poznalo. Dobili smo več kot smo si sploh lahko predstavljali in pričakovali. Začutili smo, da je preprostost velik dar. Potrebno jo je negovati in deliti z drugimi. Tudi njihov pravoslavni župnik-pop je zgodba zase. Zapeli smo pesem: Lepo je biti pop, na kar nam je nekoliko duhovito dodal, da samo v Srbiji, kjer se duhovniki najprej morajo poročiti, si ustvariti družino in šele potem dobijo župnijo“.

Belec nam je tudi povedal, da sledi nadaljevanje zgodbe v mesecu oktobru, ko se bodo njihovi tokratni gostitelji, pripeljali v Negovo. „Takrat bomo poskrbeli za to, da bo tudi njim lepo in da bodo imeli veliko lepih spominov na naše kraje in ljudi. Tovrstna srečanja namreč dokazujejo, da normalni ljudje ne marajo politike in prepirov, katere so povzročili tisti, ki jim je politika zlezla pod kožo in jih spremenila. Projekt Republika Prlekija je tudi zgodba, ki povezuje ljudi, jih bogati in prepričuje, da preprosti ljudje ustvarjamo okolje v katerem se počutimo lepo in lažje prenašamo vsakdanje težave. Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci, Ansambel Štajerski fakini, Künštni Prleki in vsi mi, ki smo tokrat bili v Srbiji, smo zagotovilo za to“, dodaja Milan Belec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Prlekija odprla ambasado v Srbiji