Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prlekija odprla ambasado v Srbiji

 

Zanimivo dogajanje v vasi Velika Krsna kakšnih 80 kilometrov južno od Beograda

Prleki v SrbijiMedtem, ko je občina Gornja Radgona obnovila pobratenje s srbsko občino Mladenovac, kakšnih 80 kilometrov južno od srbske prestolnice Beograda, je tudi Krajevna skupnost Negova iz občine Gornja Radgona, vzpostavila pristne odnose z vasjo Velika Krsna iz občine Mladenovac, ki šteje okoli 3.500 prebivalcev. In prav Negovčani so še posebej dejavni na področju sodelovanja in druženja s prijatelji iz Srbije, saj se izmenjujejo obiski in druge skupne aktivnosti.

Tako so Negovčani ter njihovi prijatelji iz Prlekije in Slovenskih goric, tudi v teh majskih dneh bili gostje Velike Krsne, kjer je med drugim bila odprta tudi prva „ambasada“ Republike Prlekije izven Slovenije, torej v Srbiji. In kot so nam ob vrnitvi iz Srbije povedali nekateri udeleženci ekskurzije je vse bilo na vrhuncu.

„Domačini so nam pokazali, da je njihov odnos do prijateljev veliko več kot le črta na papirju. Doživeli smo trenutke, ki jih je težko opisati. Zato se lahko samo zahvalim za takšno gostoljubje in vse drugo kar smo tam doživeli. Prav tako zahvala velja za vse, ki so kakorkoli pomagali pri tej prelepi zgodbi. Seveda je eden izmed najbolj zaslužnih Negovčan Zlatko Mulec, ki trenutno dela v Srbiji, a tudi vsi ostali so dali več kot smo lahko pričakovali. Solze ob slovesu in sprejemu potrjujejo, da smo bili med ljudmi, ki spoštujejo, cenijo in imajo radi prijatelje“, nam je razlagal predsednik Künštnih Prlekov, Milan Belec, ki je tudi odprl ambasado Republike Prlekija v Veliki Krsni.

Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci se sicer druži s prijatelji iz Velike Krsne že deset let, torej od leta 2003. Takrat so Negovčani bili prvič organizirano gostje v tem lepem srbskem kraju. Nastale so prijateljske vezi in druženja, ki bogatijo. Predvsem omenjeni Zlatko Mulec je povezal ta dva kraja, ki v nadaljevanju sodelujejo in predvsem izmenjujejo navade, običaje in kulturo. „Tudi tokrat smo doživeli nepozaben sprejem na njihovi osnovni šoli. Učenci so pokazali njihove plese in pesmi. Učiteljica Olga jih je naučila slovenske pesmi, saj je sama preživela večji del življenja v Sloveniji kot hči vojaka. Imeli smo priložnost spoznati delo učiteljev, ki vzgajajo otroke po učnem programu, ki je blizu vsem. Sreča, da ga niso spreminjali, saj prinaša več osebnega zadovoljstva in vsak otrok je vrednota. Presenečeni smo bili s kakšnim ponosom predstavljajo svoje otroke in s kakšnim žarom izpostavijo njihove vrednote. S takšnim odnosom so otroci kljub slabšim materialnim možnostim zadovoljni, veseli in pridni“, razlaga Belec.

Dejal je tudi, da so Slovenci v Veliki Krsni prespali pri domačinih, ki so kar tekmovali koga bi želel kdo gostiti. „Pokazali so nam posebnosti njihovih krajev, za tiste, ki pa še niso bili gostje v Srbiji pa je bila gostoljubnost nekaj kar je nam težko razumeti. Čeprav so z veliko težavo zagotovili sredstva za ta dogodek, se to ni poznalo. Dobili smo več kot smo si sploh lahko predstavljali in pričakovali. Začutili smo, da je preprostost velik dar. Potrebno jo je negovati in deliti z drugimi. Tudi njihov pravoslavni župnik-pop je zgodba zase. Zapeli smo pesem: Lepo je biti pop, na kar nam je nekoliko duhovito dodal, da samo v Srbiji, kjer se duhovniki najprej morajo poročiti, si ustvariti družino in šele potem dobijo župnijo“.

Belec nam je tudi povedal, da sledi nadaljevanje zgodbe v mesecu oktobru, ko se bodo njihovi tokratni gostitelji, pripeljali v Negovo. „Takrat bomo poskrbeli za to, da bo tudi njim lepo in da bodo imeli veliko lepih spominov na naše kraje in ljudi. Tovrstna srečanja namreč dokazujejo, da normalni ljudje ne marajo politike in prepirov, katere so povzročili tisti, ki jim je politika zlezla pod kožo in jih spremenila. Projekt Republika Prlekija je tudi zgodba, ki povezuje ljudi, jih bogati in prepričuje, da preprosti ljudje ustvarjamo okolje v katerem se počutimo lepo in lažje prenašamo vsakdanje težave. Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci, Ansambel Štajerski fakini, Künštni Prleki in vsi mi, ki smo tokrat bili v Srbiji, smo zagotovilo za to“, dodaja Milan Belec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Prlekija odprla ambasado v Srbiji