Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prlekija odprla ambasado v Srbiji

 

Zanimivo dogajanje v vasi Velika Krsna kakšnih 80 kilometrov južno od Beograda

Prleki v SrbijiMedtem, ko je občina Gornja Radgona obnovila pobratenje s srbsko občino Mladenovac, kakšnih 80 kilometrov južno od srbske prestolnice Beograda, je tudi Krajevna skupnost Negova iz občine Gornja Radgona, vzpostavila pristne odnose z vasjo Velika Krsna iz občine Mladenovac, ki šteje okoli 3.500 prebivalcev. In prav Negovčani so še posebej dejavni na področju sodelovanja in druženja s prijatelji iz Srbije, saj se izmenjujejo obiski in druge skupne aktivnosti.

Tako so Negovčani ter njihovi prijatelji iz Prlekije in Slovenskih goric, tudi v teh majskih dneh bili gostje Velike Krsne, kjer je med drugim bila odprta tudi prva „ambasada“ Republike Prlekije izven Slovenije, torej v Srbiji. In kot so nam ob vrnitvi iz Srbije povedali nekateri udeleženci ekskurzije je vse bilo na vrhuncu.

„Domačini so nam pokazali, da je njihov odnos do prijateljev veliko več kot le črta na papirju. Doživeli smo trenutke, ki jih je težko opisati. Zato se lahko samo zahvalim za takšno gostoljubje in vse drugo kar smo tam doživeli. Prav tako zahvala velja za vse, ki so kakorkoli pomagali pri tej prelepi zgodbi. Seveda je eden izmed najbolj zaslužnih Negovčan Zlatko Mulec, ki trenutno dela v Srbiji, a tudi vsi ostali so dali več kot smo lahko pričakovali. Solze ob slovesu in sprejemu potrjujejo, da smo bili med ljudmi, ki spoštujejo, cenijo in imajo radi prijatelje“, nam je razlagal predsednik Künštnih Prlekov, Milan Belec, ki je tudi odprl ambasado Republike Prlekija v Veliki Krsni.

Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci se sicer druži s prijatelji iz Velike Krsne že deset let, torej od leta 2003. Takrat so Negovčani bili prvič organizirano gostje v tem lepem srbskem kraju. Nastale so prijateljske vezi in druženja, ki bogatijo. Predvsem omenjeni Zlatko Mulec je povezal ta dva kraja, ki v nadaljevanju sodelujejo in predvsem izmenjujejo navade, običaje in kulturo. „Tudi tokrat smo doživeli nepozaben sprejem na njihovi osnovni šoli. Učenci so pokazali njihove plese in pesmi. Učiteljica Olga jih je naučila slovenske pesmi, saj je sama preživela večji del življenja v Sloveniji kot hči vojaka. Imeli smo priložnost spoznati delo učiteljev, ki vzgajajo otroke po učnem programu, ki je blizu vsem. Sreča, da ga niso spreminjali, saj prinaša več osebnega zadovoljstva in vsak otrok je vrednota. Presenečeni smo bili s kakšnim ponosom predstavljajo svoje otroke in s kakšnim žarom izpostavijo njihove vrednote. S takšnim odnosom so otroci kljub slabšim materialnim možnostim zadovoljni, veseli in pridni“, razlaga Belec.

Dejal je tudi, da so Slovenci v Veliki Krsni prespali pri domačinih, ki so kar tekmovali koga bi želel kdo gostiti. „Pokazali so nam posebnosti njihovih krajev, za tiste, ki pa še niso bili gostje v Srbiji pa je bila gostoljubnost nekaj kar je nam težko razumeti. Čeprav so z veliko težavo zagotovili sredstva za ta dogodek, se to ni poznalo. Dobili smo več kot smo si sploh lahko predstavljali in pričakovali. Začutili smo, da je preprostost velik dar. Potrebno jo je negovati in deliti z drugimi. Tudi njihov pravoslavni župnik-pop je zgodba zase. Zapeli smo pesem: Lepo je biti pop, na kar nam je nekoliko duhovito dodal, da samo v Srbiji, kjer se duhovniki najprej morajo poročiti, si ustvariti družino in šele potem dobijo župnijo“.

Belec nam je tudi povedal, da sledi nadaljevanje zgodbe v mesecu oktobru, ko se bodo njihovi tokratni gostitelji, pripeljali v Negovo. „Takrat bomo poskrbeli za to, da bo tudi njim lepo in da bodo imeli veliko lepih spominov na naše kraje in ljudi. Tovrstna srečanja namreč dokazujejo, da normalni ljudje ne marajo politike in prepirov, katere so povzročili tisti, ki jim je politika zlezla pod kožo in jih spremenila. Projekt Republika Prlekija je tudi zgodba, ki povezuje ljudi, jih bogati in prepričuje, da preprosti ljudje ustvarjamo okolje v katerem se počutimo lepo in lažje prenašamo vsakdanje težave. Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci, Ansambel Štajerski fakini, Künštni Prleki in vsi mi, ki smo tokrat bili v Srbiji, smo zagotovilo za to“, dodaja Milan Belec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Prlekija odprla ambasado v Srbiji