„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prlekija odprla ambasado v Srbiji

 

Zanimivo dogajanje v vasi Velika Krsna kakšnih 80 kilometrov južno od Beograda

Prleki v SrbijiMedtem, ko je občina Gornja Radgona obnovila pobratenje s srbsko občino Mladenovac, kakšnih 80 kilometrov južno od srbske prestolnice Beograda, je tudi Krajevna skupnost Negova iz občine Gornja Radgona, vzpostavila pristne odnose z vasjo Velika Krsna iz občine Mladenovac, ki šteje okoli 3.500 prebivalcev. In prav Negovčani so še posebej dejavni na področju sodelovanja in druženja s prijatelji iz Srbije, saj se izmenjujejo obiski in druge skupne aktivnosti.

Tako so Negovčani ter njihovi prijatelji iz Prlekije in Slovenskih goric, tudi v teh majskih dneh bili gostje Velike Krsne, kjer je med drugim bila odprta tudi prva „ambasada“ Republike Prlekije izven Slovenije, torej v Srbiji. In kot so nam ob vrnitvi iz Srbije povedali nekateri udeleženci ekskurzije je vse bilo na vrhuncu.

„Domačini so nam pokazali, da je njihov odnos do prijateljev veliko več kot le črta na papirju. Doživeli smo trenutke, ki jih je težko opisati. Zato se lahko samo zahvalim za takšno gostoljubje in vse drugo kar smo tam doživeli. Prav tako zahvala velja za vse, ki so kakorkoli pomagali pri tej prelepi zgodbi. Seveda je eden izmed najbolj zaslužnih Negovčan Zlatko Mulec, ki trenutno dela v Srbiji, a tudi vsi ostali so dali več kot smo lahko pričakovali. Solze ob slovesu in sprejemu potrjujejo, da smo bili med ljudmi, ki spoštujejo, cenijo in imajo radi prijatelje“, nam je razlagal predsednik Künštnih Prlekov, Milan Belec, ki je tudi odprl ambasado Republike Prlekija v Veliki Krsni.

Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci se sicer druži s prijatelji iz Velike Krsne že deset let, torej od leta 2003. Takrat so Negovčani bili prvič organizirano gostje v tem lepem srbskem kraju. Nastale so prijateljske vezi in druženja, ki bogatijo. Predvsem omenjeni Zlatko Mulec je povezal ta dva kraja, ki v nadaljevanju sodelujejo in predvsem izmenjujejo navade, običaje in kulturo. „Tudi tokrat smo doživeli nepozaben sprejem na njihovi osnovni šoli. Učenci so pokazali njihove plese in pesmi. Učiteljica Olga jih je naučila slovenske pesmi, saj je sama preživela večji del življenja v Sloveniji kot hči vojaka. Imeli smo priložnost spoznati delo učiteljev, ki vzgajajo otroke po učnem programu, ki je blizu vsem. Sreča, da ga niso spreminjali, saj prinaša več osebnega zadovoljstva in vsak otrok je vrednota. Presenečeni smo bili s kakšnim ponosom predstavljajo svoje otroke in s kakšnim žarom izpostavijo njihove vrednote. S takšnim odnosom so otroci kljub slabšim materialnim možnostim zadovoljni, veseli in pridni“, razlaga Belec.

Dejal je tudi, da so Slovenci v Veliki Krsni prespali pri domačinih, ki so kar tekmovali koga bi želel kdo gostiti. „Pokazali so nam posebnosti njihovih krajev, za tiste, ki pa še niso bili gostje v Srbiji pa je bila gostoljubnost nekaj kar je nam težko razumeti. Čeprav so z veliko težavo zagotovili sredstva za ta dogodek, se to ni poznalo. Dobili smo več kot smo si sploh lahko predstavljali in pričakovali. Začutili smo, da je preprostost velik dar. Potrebno jo je negovati in deliti z drugimi. Tudi njihov pravoslavni župnik-pop je zgodba zase. Zapeli smo pesem: Lepo je biti pop, na kar nam je nekoliko duhovito dodal, da samo v Srbiji, kjer se duhovniki najprej morajo poročiti, si ustvariti družino in šele potem dobijo župnijo“.

Belec nam je tudi povedal, da sledi nadaljevanje zgodbe v mesecu oktobru, ko se bodo njihovi tokratni gostitelji, pripeljali v Negovo. „Takrat bomo poskrbeli za to, da bo tudi njim lepo in da bodo imeli veliko lepih spominov na naše kraje in ljudi. Tovrstna srečanja namreč dokazujejo, da normalni ljudje ne marajo politike in prepirov, katere so povzročili tisti, ki jim je politika zlezla pod kožo in jih spremenila. Projekt Republika Prlekija je tudi zgodba, ki povezuje ljudi, jih bogati in prepričuje, da preprosti ljudje ustvarjamo okolje v katerem se počutimo lepo in lažje prenašamo vsakdanje težave. Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci, Ansambel Štajerski fakini, Künštni Prleki in vsi mi, ki smo tokrat bili v Srbiji, smo zagotovilo za to“, dodaja Milan Belec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Prlekija odprla ambasado v Srbiji