Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Navezali so stike z LD Rogaška Slatina

 

Radenski lovci pri stanovskih kolegih na Boču

LD RadenciČeprav turobno jutro, tisto soboto, ko so se radenski lovci odpravili na tradicionalno pomladno strokovno ekskurzijo po Kozjanskem, ni napovedovalo nič dobrega, je vedno prijetna družba, preživela še en čudovit dan v potepanju. Člani Lovske družine Radenci, v zadnjih letih, odkar jih vodi starešina Anton Šafarič, poleg skrbi za stalež divjadi ter varovanje narave in okolja, še posebej veliko pozornost namenjajo druženju in strokovnim ekskurzijam. Predvsem želijo videti kaj in kako delajo stanovske in podobne organizacije v drugih delih države in tudi izven državnih meja, zato poleg druženja, pogoste strokovne ekskurzije koristijo tudi za izobraževanje in izmenjavo izkušenj.

Prav takšna je bila tudi njihova tokratna ekskurzija, ko so se s pomočjo Turistične agencije „Vračko Tours“ iz Boračeve, s posebnim avtobusom ter v družbi partnerk, podali na Kozjanski del naše lepe deželice, kjer so znova imeli zanimiv in pester program, saj so videli in doživeli marsikaj zanimivega in koristnega. Ob tem so se vsi prepričali, da ni potrebno potovati daleč od doma, še zlasti v tujino ne, da bi videli in doživeli toliko lepega.

Že zgodaj zjutraj, so se udeleženci ekskurzije zbirali pri „Jagru“ v Radencih, je bilo jasno, da se kljub nekoliko slabšim vremenskim pogojem, obeta še eno lepo in prijetno celodnevno potepanje. In kmalu po sladkem okrepčilu ter „šilcu“ domače slivovke, je avtobus že bil poln. Po nekaj kilometrih in nekaj minutah, po vožnji skozi Radence, čez vinorodno Kapelo ter Ščavniško dolino, je vesela druščina že drvela po „Pomurski avtocesti“ proti notranjosti države. Še nekaj deset kilometrov po „Štajerski avtocesti“, že izhod v Slovenski Bistrici in že kmalu tudi prva uradna postaja: Poljčane, natančneje Studenice, kjer je prijazna vodička Maja Bračko, med krajšo hojo, prisotne izletnike, seznanila z marsičem zanimivim (samostan, razstava, muzej...). Nedolgo zatem je Branko svoj avtobus poln veseljakov peljal nekako okrog Boča, katerega vrhovi so bili skriti v meglo in oblake. Kljub temu je že kmalu sledil nov postanek v čudoviti Rogaški Slatini.

Družina Anderlič, skupaj z zaposlenimi, so v svojem „Janezovem hramu“ v tem zdraviliškem kraju, že čakali z enkratno malico, izvrstno domačo mesno-zelenjavno enolončnico, domačim kruhom ter zavitkom iz značilnih kozjanskih jabolk. A ker časa ni bilo veliko, se je druščina iz Radencev kaj hitro podala proti vrhu mogočnega Boča, kjer pa so se skozi oblake kazali tudi sončni žarki. Po nekoliko ožji, ovinkasti planinski cesti, je voznik Branko avtobus brez večjih težav kmalu parkiral ob Lovski koči LD Rogaška Slatina, na približno 700 metrov nadmorske višine. Tam sta jih sprejela predstavnik domače lovske družine (Franc Brantuša, aktualni gospodar, in Rihard Melcer, bivši predsednik in en najstarejših članov), ki sta predstavila svojo družino, ter vse povezano z lovom na Boču in v okolici v preteklosti, ko se je na goro težko prihajalo, razen peš ali s konji, in danes, ko je vse bistveno lažje. Gostitelja sta jim razkazala tamkajšnja lovišča ter lovno divjad, katero imajo na razpršenih terenih, od dolin, hribčkov, do visokih planin. Gre za podobno divjad, kot je na radenskem oz. prleškem območju, kjer domuje LD Radenci. Med ogledom trofej in izmenjavo izkušenj, je bilo slišati, da bi lahko zelena bratovščina iz obeh družin nekoliko več sodelovala. Zato je starešina LD Radenci prijatelje iz rogaške LD povabil na jesensko „jago“ na Kapelske hribčke.

Ker v prijetni družbi vse poteka hitro, je kmalu po okrepčilu sledila vrnitev v dolino, nekoliko pa so bili razočarani ljubitelji gobarjenja, ki so malo zavili v bližnji gozd na Boču, kjer pa še ni bilo jurčkov in drugih gozdnih lepotic. Zato pa so kmalu lahko vsi občudovali tisto, kar potrebujejo vse lepotice. Sledil je namreč ogled ene najbolj znanih kozmetičnih tovarn na sončni strani Alp – Afrodito. Prijazne gostiteljice so predstavile tovarno, njeno zgodovino od majhne kozmetične delavnice, do današnje srednje velike tovarne, ki zaposluje več kot 130 ljudi in je pravi primer uspeha tudi v tem kriznem času. Podjetje Afrodita deluje že od leta 1970, ko je izjemno poslovna lastnica in direktorica Danica Zorin Mijošek, po izobrazbi kozmetičarka, odprla svoj prvi kozmetični salon, ki je nudil popestritev takratni turistični ponudbi Rogaške Slatine. Danes priznano mednarodno podjetje Kozmetika Afrodita razvija in nudi široko paleto izdelkov za nego obraza, telesa in las iz pretežno naravnih sestavin s konstantno kakovostjo in brez poskusov na živalih. Imajo tri lastne kozmetične salone, zaposlujejo več kot 130 ljudi, proizvajajo okoli 600 izdelkov in so prisotni na trgih bivše Jugoslavije in južnih državah EU, v zadnjem času pa prodirajo tudi v Rusijo. Vse to in še več so obiskovalci izvedeli v zanimivem predavanju Judite Železnik, ki je zadolžena za tržno komuniciranje podjetja, ter med ogledom posebnega video filma o podjetju. Slišati je bilo tudi o izzivih in pasteh mednarodnega poslovanja ter sploh o načrtih uspešnega podjetja za prihodnje. Vsi navdušeni z dejstvom, da v Sloveniji le ni vse tako črno, so si praktično vsi, zase ali za svoje najbližje, v novem in sodobnem „šopu“ kupili kakšen kozmetični izdelek.

Prijazni domači gostinec Janez Anderlič iz omenjenega „Janezovega hrama“, je v zgodnjih popoldanskih urah nekoliko razkazal znamenitosti in zanimivosti Rogaške Slatine, kjer je v ospredju bil sprehod po mestnem središču, med avtobusno postajo in termami oz. hoteli. Žal pa se je videlo, da je znano zdraviliško - turistično mesto, nekako preveč „mrtvo“, čeprav bi se od turizma tukaj lahko več tržilo. Žal tudi gostinci, ponudniki spominkov in drugih reči, ki si jih turisti želijo, niso pripravljeni na kakšen „nenapovedan obisk“ kakšne večje skupine, če pa se želiš napovedati, potem je obvezen izgovor: Ob sobotah, popoldan ne... Kakorkoli že, za goste iz Radencev in okolice se je pot nadaljevala, in po le kakšnih sedmih kilometrih naprej v Rogatcu, jih je čakal vodeni ogled enkratnega Muzeja na prostem. Žal je vse skupaj nekoliko okrnil močen naliv, tako da se ni izplačalo vztrajati, a tudi nadaljevanje poti ni bilo preveč prijetno. Dež ni dovoljeval niti predvidenega ustavljanja v znameniti „Dolini Winettu“, kjer pa se je kljub temu že trla množica drugih obiskovalcev. Radenska zelena bratovščina pa je nadaljevala še nekaj kilometrov v smeri Ptuja in Majšperka. Tam, v znameniti gostilni „Dolinica“, pa so jih prijazni domačini, z gospodarico Martino na čelu, razvajali s kulinaričnimi dobrotami. Tako je po poznem popoldanskem kosilu, kjer nihče ni ostal lačen in še manj žejen, nadaljevanje poti bilo še prijetnejše in lažje.

In ker se je počasi bližala tema, se je vesela druščina, mimo Majšperka, Ptujske Gore, Ptuja, Juršincev, Stare Gore, Svetega Jurija ob Ščavnici, Grabonoša in Kapele, polna lepih vtisov vrnila v domače Radence. Že pred tem so snovali nove načrte za ekskurzije in tako naj bi že jeseni nekaj podobnega izvedli, najverjetneje nekam na skrajni zahod Slovenije, na Tolminsko...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Navezali so stike z LD Rogaška Slatina