V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Navezali so stike z LD Rogaška Slatina

 

Radenski lovci pri stanovskih kolegih na Boču

LD RadenciČeprav turobno jutro, tisto soboto, ko so se radenski lovci odpravili na tradicionalno pomladno strokovno ekskurzijo po Kozjanskem, ni napovedovalo nič dobrega, je vedno prijetna družba, preživela še en čudovit dan v potepanju. Člani Lovske družine Radenci, v zadnjih letih, odkar jih vodi starešina Anton Šafarič, poleg skrbi za stalež divjadi ter varovanje narave in okolja, še posebej veliko pozornost namenjajo druženju in strokovnim ekskurzijam. Predvsem želijo videti kaj in kako delajo stanovske in podobne organizacije v drugih delih države in tudi izven državnih meja, zato poleg druženja, pogoste strokovne ekskurzije koristijo tudi za izobraževanje in izmenjavo izkušenj.

Prav takšna je bila tudi njihova tokratna ekskurzija, ko so se s pomočjo Turistične agencije „Vračko Tours“ iz Boračeve, s posebnim avtobusom ter v družbi partnerk, podali na Kozjanski del naše lepe deželice, kjer so znova imeli zanimiv in pester program, saj so videli in doživeli marsikaj zanimivega in koristnega. Ob tem so se vsi prepričali, da ni potrebno potovati daleč od doma, še zlasti v tujino ne, da bi videli in doživeli toliko lepega.

Že zgodaj zjutraj, so se udeleženci ekskurzije zbirali pri „Jagru“ v Radencih, je bilo jasno, da se kljub nekoliko slabšim vremenskim pogojem, obeta še eno lepo in prijetno celodnevno potepanje. In kmalu po sladkem okrepčilu ter „šilcu“ domače slivovke, je avtobus že bil poln. Po nekaj kilometrih in nekaj minutah, po vožnji skozi Radence, čez vinorodno Kapelo ter Ščavniško dolino, je vesela druščina že drvela po „Pomurski avtocesti“ proti notranjosti države. Še nekaj deset kilometrov po „Štajerski avtocesti“, že izhod v Slovenski Bistrici in že kmalu tudi prva uradna postaja: Poljčane, natančneje Studenice, kjer je prijazna vodička Maja Bračko, med krajšo hojo, prisotne izletnike, seznanila z marsičem zanimivim (samostan, razstava, muzej...). Nedolgo zatem je Branko svoj avtobus poln veseljakov peljal nekako okrog Boča, katerega vrhovi so bili skriti v meglo in oblake. Kljub temu je že kmalu sledil nov postanek v čudoviti Rogaški Slatini.

Družina Anderlič, skupaj z zaposlenimi, so v svojem „Janezovem hramu“ v tem zdraviliškem kraju, že čakali z enkratno malico, izvrstno domačo mesno-zelenjavno enolončnico, domačim kruhom ter zavitkom iz značilnih kozjanskih jabolk. A ker časa ni bilo veliko, se je druščina iz Radencev kaj hitro podala proti vrhu mogočnega Boča, kjer pa so se skozi oblake kazali tudi sončni žarki. Po nekoliko ožji, ovinkasti planinski cesti, je voznik Branko avtobus brez večjih težav kmalu parkiral ob Lovski koči LD Rogaška Slatina, na približno 700 metrov nadmorske višine. Tam sta jih sprejela predstavnik domače lovske družine (Franc Brantuša, aktualni gospodar, in Rihard Melcer, bivši predsednik in en najstarejših članov), ki sta predstavila svojo družino, ter vse povezano z lovom na Boču in v okolici v preteklosti, ko se je na goro težko prihajalo, razen peš ali s konji, in danes, ko je vse bistveno lažje. Gostitelja sta jim razkazala tamkajšnja lovišča ter lovno divjad, katero imajo na razpršenih terenih, od dolin, hribčkov, do visokih planin. Gre za podobno divjad, kot je na radenskem oz. prleškem območju, kjer domuje LD Radenci. Med ogledom trofej in izmenjavo izkušenj, je bilo slišati, da bi lahko zelena bratovščina iz obeh družin nekoliko več sodelovala. Zato je starešina LD Radenci prijatelje iz rogaške LD povabil na jesensko „jago“ na Kapelske hribčke.

Ker v prijetni družbi vse poteka hitro, je kmalu po okrepčilu sledila vrnitev v dolino, nekoliko pa so bili razočarani ljubitelji gobarjenja, ki so malo zavili v bližnji gozd na Boču, kjer pa še ni bilo jurčkov in drugih gozdnih lepotic. Zato pa so kmalu lahko vsi občudovali tisto, kar potrebujejo vse lepotice. Sledil je namreč ogled ene najbolj znanih kozmetičnih tovarn na sončni strani Alp – Afrodito. Prijazne gostiteljice so predstavile tovarno, njeno zgodovino od majhne kozmetične delavnice, do današnje srednje velike tovarne, ki zaposluje več kot 130 ljudi in je pravi primer uspeha tudi v tem kriznem času. Podjetje Afrodita deluje že od leta 1970, ko je izjemno poslovna lastnica in direktorica Danica Zorin Mijošek, po izobrazbi kozmetičarka, odprla svoj prvi kozmetični salon, ki je nudil popestritev takratni turistični ponudbi Rogaške Slatine. Danes priznano mednarodno podjetje Kozmetika Afrodita razvija in nudi široko paleto izdelkov za nego obraza, telesa in las iz pretežno naravnih sestavin s konstantno kakovostjo in brez poskusov na živalih. Imajo tri lastne kozmetične salone, zaposlujejo več kot 130 ljudi, proizvajajo okoli 600 izdelkov in so prisotni na trgih bivše Jugoslavije in južnih državah EU, v zadnjem času pa prodirajo tudi v Rusijo. Vse to in še več so obiskovalci izvedeli v zanimivem predavanju Judite Železnik, ki je zadolžena za tržno komuniciranje podjetja, ter med ogledom posebnega video filma o podjetju. Slišati je bilo tudi o izzivih in pasteh mednarodnega poslovanja ter sploh o načrtih uspešnega podjetja za prihodnje. Vsi navdušeni z dejstvom, da v Sloveniji le ni vse tako črno, so si praktično vsi, zase ali za svoje najbližje, v novem in sodobnem „šopu“ kupili kakšen kozmetični izdelek.

Prijazni domači gostinec Janez Anderlič iz omenjenega „Janezovega hrama“, je v zgodnjih popoldanskih urah nekoliko razkazal znamenitosti in zanimivosti Rogaške Slatine, kjer je v ospredju bil sprehod po mestnem središču, med avtobusno postajo in termami oz. hoteli. Žal pa se je videlo, da je znano zdraviliško - turistično mesto, nekako preveč „mrtvo“, čeprav bi se od turizma tukaj lahko več tržilo. Žal tudi gostinci, ponudniki spominkov in drugih reči, ki si jih turisti želijo, niso pripravljeni na kakšen „nenapovedan obisk“ kakšne večje skupine, če pa se želiš napovedati, potem je obvezen izgovor: Ob sobotah, popoldan ne... Kakorkoli že, za goste iz Radencev in okolice se je pot nadaljevala, in po le kakšnih sedmih kilometrih naprej v Rogatcu, jih je čakal vodeni ogled enkratnega Muzeja na prostem. Žal je vse skupaj nekoliko okrnil močen naliv, tako da se ni izplačalo vztrajati, a tudi nadaljevanje poti ni bilo preveč prijetno. Dež ni dovoljeval niti predvidenega ustavljanja v znameniti „Dolini Winettu“, kjer pa se je kljub temu že trla množica drugih obiskovalcev. Radenska zelena bratovščina pa je nadaljevala še nekaj kilometrov v smeri Ptuja in Majšperka. Tam, v znameniti gostilni „Dolinica“, pa so jih prijazni domačini, z gospodarico Martino na čelu, razvajali s kulinaričnimi dobrotami. Tako je po poznem popoldanskem kosilu, kjer nihče ni ostal lačen in še manj žejen, nadaljevanje poti bilo še prijetnejše in lažje.

In ker se je počasi bližala tema, se je vesela druščina, mimo Majšperka, Ptujske Gore, Ptuja, Juršincev, Stare Gore, Svetega Jurija ob Ščavnici, Grabonoša in Kapele, polna lepih vtisov vrnila v domače Radence. Že pred tem so snovali nove načrte za ekskurzije in tako naj bi že jeseni nekaj podobnega izvedli, najverjetneje nekam na skrajni zahod Slovenije, na Tolminsko...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Navezali so stike z LD Rogaška Slatina