Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Salon Traminec minil v romantičnem vzdušju

 

4. Salon Traminec presegel vsa pričakovanja

Več kot tisoč ljudi je obiskalo in uživalo v romantičnem ambientu negovskega gradu, kvalitetni žlahtni kapljici, vrhunsko pripravljeni kulinariki in izbrani glasbi, ki je zadovoljila vsak okus...

TraminecV ponedeljek, 26. avgusta, se je v večernih urah vso dogajanje s Pomurskega sejma v Gornji Radgoni preselilo v Negovo, kjer se je v objemu srednjeveškega gradu odvijal že tradicionalni 4. Salon traminec. 

Ta dogodek je nedvomno največji poslovno-družabni dogodek v Pomursko-Podravski regiji, na katerega pridejo pridelovalci, poznavalci in ljubitelji tako traminca kot lepote in umetnosti!

je povedala mag. Norma Bale, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona.

 

Vrhunska ponudba kulinarike za vsak okus

Obiskovalci so se skozi celotno dogajanje lahko razvajali z različnimi dobrotami in se predajali čarovniji okusov. Da traminec ni vino, ki bi se prilegalo samo sladici, je dokazalo preko deset gostincev, ki so se predstavili s svojimi specialitetami in tako poskrbeli, da je kapljica vina vsakemu dodobra prijala. Boštjan Humski, vodja programa gostinstva iz Thermana Laško, je eden izmed gostincev, ki je s svojimi pomočniki predstavljal in ponujal dve jedi, in sicer domačega zajčka z gomoljasto zelenjavo in bučnimi njoki ter sladico, po kateri so prepoznavni, to je laška medena pita iz pregrete smetane. 

Vse sestavine prihajajo iz Laškega, kar pomeni, da je vse tudi lokalno usmerjeno. Je zadeva, ki smo jo preiskusili že lansko leto in prišli do zaključka, da se tisto, kar je dobro in vrhunsko, ne sme spreminjati. Tako smo se letos ponovno udeležili prireditve in obiskovalcem znova ponudili našo pito,

je povedal Humski.

Več kot sto vrst traminca

Slovenija je zelo majhna dežela, ampak je zelo raznolika v svoji kulturni in naravni dediščini. Vse to se pravzaprav odraža v tramincu, kajti na tem našem Radgonsko-kapelskem vinorodnem območju je traminec tisti, ki najboljše dozoreva, daje najboljše pridelke in najboljšo kvaliteto. S tem se tudi odraža duh naših ljudi, to pomeni, da so vztrajni, se ne predajo in znajo biti zelo ¨sladki¨

 je dejala Jerneja Jančar, vinska kraljica Radgonsko-kapelskih goric.

Da je vino, s katerim so se obiskovalci razvajali celo noč, plod trdega dela, se strinja tudi Valerija Frangež, lastnica podjetja Hiša penin Frangež. »Traminec je za nas dodaten izziv, saj je pozna sorta grozdja, ker pa ga mi pridelujemo kot penino, ga trgamo 2 do 3 tedne prej od njegove biološke zrelosti, zato je potrebno imeti še posebno znanje, da ti uspe doseči, da ga pridelaš s primerno razvito cvetico in kot penino.«

Pester zabavno-umetniški program

Vsako leto poizkušamo povabiti izvajalce, ki bi bili zanimivi in hkrati dovolj avtorski, da bi na Salonu Traminec našli svoje mesto. Naš cilj ni bil pripeljati nekih velikih skupin, ampak si želimo bolj intimnega druženja, kar pa je letos zaradi velikega števila publike nekoliko oteženo.

 je povedala mag. Norma Bale.

Tako so za romantično vzdušje in harmonijo zvokov poskrbeli: tri plesalke z ognjenim spektaklom, Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj iz Murske Sobote. Njegova literarna dela so pisana v slogu modernizma in postmodernizma, ki ga v svojih pesniških zbirkah upoveduje samosvoje; Vasko Atanasovski trio. Vasko je saksofonist in flavtis. Je vsestranski slovenski glasbenik, ki izvaja različne glasbene zvrsti kot so jazz, klasika, balkanska in rock. Na salonu je nastopil skupaj z dvema cenjenima glasbenikoma, Marjanom Saničem in Dejanom Lapanjo in Andrej Šifrer, ki je že stari znanec slovenske glasbene scene. Čeprav je v svojem že več kot petintrideset let trajajočem delovanju Slovenijo prečesal podolgem in počez, pravi, da mu je kljub sicer kratki tradiciji, ki jo ima dogodek, tole ¨ušlo¨.

Nisem si mogel predstavljati, kakšen dogodek je to. Živel sem v popolni nevednosti, a sem zelo vesel, da sem del tega.!

Ker se drži pravila, da na dan nastopa ne pije, pravi, da so »kulinarika vino in poezija lepe stvari, za kar se splača živeti.«

Letos prvič mala šola vinskih okusov


Obiskovalci so se lahko poleg pestrega kulturnega programa izobrazili tudi na področju poznavanja, pridelave in konzumiranja traminca. 

»Dolgo časa je veljalo, da se traminec servira k sladkim jedem, ampak to sploh ni res. K tramincu prija široka paleta jedi, ki se z njim dobro ujemajo, zato tudi naša mala šola vinskih okusov.  Želeli smo, da bi ljudi seznanili oz. podučili, da to ni niti vino za ženske, niti vino, ki gre samo k sladicam,« je povedala mag. Norma Bale.


Letos je na dogodku sodelovala tudi Vrtnarija Kurbus z Melov, ki je predstavila cvetlične aranžmaje na temo vrtnic, saj so le-te tradicionalne spremljevalke traminca.

 

Med obiskovalci pa se je potikala tudi Apolonija, rdečelasa potomka čarovnice iz Gornje Radgone, ikona in zaščitnica radgonskega turizma, ki je s svojim dotikom delila zdravje in ljubezen. Letos jih je bilo, po besedah Apolonije, veliko takih, ki so bili željčni njenih dotikov.

 

Vinarstvo in prihodnost

Ker je že samo ime dogodka poimenovano po vinu, je nekaj besed padlo tudi na temo vinarstvo v prihodnosti. Da zadeve niso najbolj rožnate, se vsekakor strinja Neža Pavlič, slovenska vinska kraljica, prav tako pa dodaja, da je

vino en izmed kmetijskih pridelkov, ki ga najtežje prodamo, saj ni nujen za preživetje in se v družbi tretira kot neka dobrina. Imamo ga ogromno, problem je, kako ga prodati. Mogoče nam tukaj šepa tudi promocija. Vsi slovenski vinarji bi morali ostati na tem, kar proizvajamo, četudi še leto ali dve res ne bo rožnato, se pa bo poznalo čez čas, in to zato ker smo dobri.
Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Salon Traminec minil v romantičnem vzdušju