Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Salon Traminec minil v romantičnem vzdušju

 

4. Salon Traminec presegel vsa pričakovanja

Več kot tisoč ljudi je obiskalo in uživalo v romantičnem ambientu negovskega gradu, kvalitetni žlahtni kapljici, vrhunsko pripravljeni kulinariki in izbrani glasbi, ki je zadovoljila vsak okus...

TraminecV ponedeljek, 26. avgusta, se je v večernih urah vso dogajanje s Pomurskega sejma v Gornji Radgoni preselilo v Negovo, kjer se je v objemu srednjeveškega gradu odvijal že tradicionalni 4. Salon traminec. 

Ta dogodek je nedvomno največji poslovno-družabni dogodek v Pomursko-Podravski regiji, na katerega pridejo pridelovalci, poznavalci in ljubitelji tako traminca kot lepote in umetnosti!

je povedala mag. Norma Bale, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona.

 

Vrhunska ponudba kulinarike za vsak okus

Obiskovalci so se skozi celotno dogajanje lahko razvajali z različnimi dobrotami in se predajali čarovniji okusov. Da traminec ni vino, ki bi se prilegalo samo sladici, je dokazalo preko deset gostincev, ki so se predstavili s svojimi specialitetami in tako poskrbeli, da je kapljica vina vsakemu dodobra prijala. Boštjan Humski, vodja programa gostinstva iz Thermana Laško, je eden izmed gostincev, ki je s svojimi pomočniki predstavljal in ponujal dve jedi, in sicer domačega zajčka z gomoljasto zelenjavo in bučnimi njoki ter sladico, po kateri so prepoznavni, to je laška medena pita iz pregrete smetane. 

Vse sestavine prihajajo iz Laškega, kar pomeni, da je vse tudi lokalno usmerjeno. Je zadeva, ki smo jo preiskusili že lansko leto in prišli do zaključka, da se tisto, kar je dobro in vrhunsko, ne sme spreminjati. Tako smo se letos ponovno udeležili prireditve in obiskovalcem znova ponudili našo pito,

je povedal Humski.

Več kot sto vrst traminca

Slovenija je zelo majhna dežela, ampak je zelo raznolika v svoji kulturni in naravni dediščini. Vse to se pravzaprav odraža v tramincu, kajti na tem našem Radgonsko-kapelskem vinorodnem območju je traminec tisti, ki najboljše dozoreva, daje najboljše pridelke in najboljšo kvaliteto. S tem se tudi odraža duh naših ljudi, to pomeni, da so vztrajni, se ne predajo in znajo biti zelo ¨sladki¨

 je dejala Jerneja Jančar, vinska kraljica Radgonsko-kapelskih goric.

Da je vino, s katerim so se obiskovalci razvajali celo noč, plod trdega dela, se strinja tudi Valerija Frangež, lastnica podjetja Hiša penin Frangež. »Traminec je za nas dodaten izziv, saj je pozna sorta grozdja, ker pa ga mi pridelujemo kot penino, ga trgamo 2 do 3 tedne prej od njegove biološke zrelosti, zato je potrebno imeti še posebno znanje, da ti uspe doseči, da ga pridelaš s primerno razvito cvetico in kot penino.«

Pester zabavno-umetniški program

Vsako leto poizkušamo povabiti izvajalce, ki bi bili zanimivi in hkrati dovolj avtorski, da bi na Salonu Traminec našli svoje mesto. Naš cilj ni bil pripeljati nekih velikih skupin, ampak si želimo bolj intimnega druženja, kar pa je letos zaradi velikega števila publike nekoliko oteženo.

 je povedala mag. Norma Bale.

Tako so za romantično vzdušje in harmonijo zvokov poskrbeli: tri plesalke z ognjenim spektaklom, Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj iz Murske Sobote. Njegova literarna dela so pisana v slogu modernizma in postmodernizma, ki ga v svojih pesniških zbirkah upoveduje samosvoje; Vasko Atanasovski trio. Vasko je saksofonist in flavtis. Je vsestranski slovenski glasbenik, ki izvaja različne glasbene zvrsti kot so jazz, klasika, balkanska in rock. Na salonu je nastopil skupaj z dvema cenjenima glasbenikoma, Marjanom Saničem in Dejanom Lapanjo in Andrej Šifrer, ki je že stari znanec slovenske glasbene scene. Čeprav je v svojem že več kot petintrideset let trajajočem delovanju Slovenijo prečesal podolgem in počez, pravi, da mu je kljub sicer kratki tradiciji, ki jo ima dogodek, tole ¨ušlo¨.

Nisem si mogel predstavljati, kakšen dogodek je to. Živel sem v popolni nevednosti, a sem zelo vesel, da sem del tega.!

Ker se drži pravila, da na dan nastopa ne pije, pravi, da so »kulinarika vino in poezija lepe stvari, za kar se splača živeti.«

Letos prvič mala šola vinskih okusov


Obiskovalci so se lahko poleg pestrega kulturnega programa izobrazili tudi na področju poznavanja, pridelave in konzumiranja traminca. 

»Dolgo časa je veljalo, da se traminec servira k sladkim jedem, ampak to sploh ni res. K tramincu prija široka paleta jedi, ki se z njim dobro ujemajo, zato tudi naša mala šola vinskih okusov.  Želeli smo, da bi ljudi seznanili oz. podučili, da to ni niti vino za ženske, niti vino, ki gre samo k sladicam,« je povedala mag. Norma Bale.


Letos je na dogodku sodelovala tudi Vrtnarija Kurbus z Melov, ki je predstavila cvetlične aranžmaje na temo vrtnic, saj so le-te tradicionalne spremljevalke traminca.

 

Med obiskovalci pa se je potikala tudi Apolonija, rdečelasa potomka čarovnice iz Gornje Radgone, ikona in zaščitnica radgonskega turizma, ki je s svojim dotikom delila zdravje in ljubezen. Letos jih je bilo, po besedah Apolonije, veliko takih, ki so bili željčni njenih dotikov.

 

Vinarstvo in prihodnost

Ker je že samo ime dogodka poimenovano po vinu, je nekaj besed padlo tudi na temo vinarstvo v prihodnosti. Da zadeve niso najbolj rožnate, se vsekakor strinja Neža Pavlič, slovenska vinska kraljica, prav tako pa dodaja, da je

vino en izmed kmetijskih pridelkov, ki ga najtežje prodamo, saj ni nujen za preživetje in se v družbi tretira kot neka dobrina. Imamo ga ogromno, problem je, kako ga prodati. Mogoče nam tukaj šepa tudi promocija. Vsi slovenski vinarji bi morali ostati na tem, kar proizvajamo, četudi še leto ali dve res ne bo rožnato, se pa bo poznalo čez čas, in to zato ker smo dobri.
Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Salon Traminec minil v romantičnem vzdušju