Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skozi Žičko Kartuzijo, čez Zlati grič do Zreč in na Roglo!

 

Lovci LD Apače v mestu cvetja in vina, ter med prijatelji na Rogli

LD ApačeDandanes, ko vedno nekam hitimo in ne opazimo niti svojih najbližjih, je pohvalen primer apaške zelene bratovščine, ki veliko pozornosti namenjajo različnim skupnim prireditvam, strokovnim ekskurzijam in podobnim načinom druženja. In kot vsako jesen so se člani LD Apače, na čelu s starešino Francem Ščapom ter organizatorjem izleta Martinom Lasecky, tudi letos odpravili na strokovno ekskurzijo. Številni lovci in njihove partnerke iz apaške LD so se že večkrat prepričali, da ni potrebno hoditi daleč od svojega doma, da bi uživali v prijetni družbi, lepem okolju, dobri hrani in sploh ponudbi. In medtem, ko so se v minulem obdobju že potepali po mnogih slovenskih območjih, ter tudi izven naših meja, so se tokrat, ob lepem in sončnem dnevu, odpravili na območje Slovenskih Konjic, kjer se v mestu in občini cvetja in vina, lahko marsikaj vidi in doživi. Prijetnega in nepozabnega celodnevnega izleta se je udeležilo skoraj 40 udeležencev, in gotovo bo tokratno potepanje mnogim dolgo ostalo v izjemno lepem spominu.

Tokrat so se namreč lovci iz Apač in okolice ter njihove partnerke potepali po lepih slovenskih hribčkih in dolinah. Voznika, dva Jožeta iz AP Murska Sobota sta jih pobirala skozi celo Apaško dolino, ter jih odpeljala do pomurske avtoceste v Lenartu, nato pa mimo Maribora, Tepanja, do Žič, Slovenskih Konjic, Zreč in nekoliko višje proti Rogli. Videli in spoznali so marsikatero znamenitost tega dela naše države, od Žičke kartuzije, kjer med drugim domuje njihova lekarna, zraven so stari rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije Otokarjeva šampanjska klet... Tam domuje tudi najstarejše gostišče (1467) na slovenskem Gastuž, kjer so jih razvajali z znamenito srednjeveško mesno-zelenjavno enolončnico in drugimi dobrotami. Nad Slovenskimi Konjicami, mestom cvetja in vina, katero so si podrobno ogledali, je stari lovski dom z majhnim muzejem, ter seveda veliko vinogradov in kleti. Med njimi tudi znamenita klet „Zlati grič", v samem mestu pa je potekala tradicionalna vinogradniška prireditev „Naznanitev trgatve", ki je med drugim gostila tudi številne vinske kraljice, na čelu z aktualno Slovensko vinsko kraljico Nežo Pavlič, ki je tudi pozdravila apaške lovce.

Le nekaj kilometrov proti Rogli so Zreče z znanim klimatskim zdraviliščem in drugimi znamenitostmi, na hribčkih proti Rogli je veliko zanimivosti in udeleženci izleta so si še posebej ogledali eno povezano z njihovim poslanstvom – farmo jelenov. V bližini, v Škalcah, je tudi Vinotoč Cugmas, kjer vedo kaj pomeni lačen in žejen popotnik. Med povratkom proti Gornji Radgoni pa jih je pri Slovenski Bistrici gostil še znani gostinec, ki pa je mimogrede znan Radgončan Nešo Vukotič... Celodnevno potepanje pa je tudi potrdilo, da so mnogi ponudniki turističnih in gostinskih storitev na konjiškem območju dojeli, kako se pravzaprav vse lahko dobro ponudi in proda, kar ponekod žal, še vedno ne vedo.

Vse skupaj se je sicer začelo nekaj dni pred samim izletom, ko je padel dogovor kam bi se tokrat peljali. Zaradi številnih drugih prireditev in dogodkov avtobus ni bil poln, a tisti, ki jih ni bilo zraven lahko samo obžalujejo. Tisto soboto pa je s soncem obsijano nebo napovedovalo, da bo dan topel in lep, kar se je potrdilo že po slabi uri vožnje, ob prvem postanku v Tepanju, kjer je že bilo lepo in sončno. Tam je avtobus že zavil z avtoceste, kjer je po krajši vožnji mimo Draže vasi in Žič bila prva postaja: Pletarstvo in žganjekuha Kalšek, kjer so domači pokazali kako se pletejo različne košare, kako se izdelujejo pleteni in drugi spominki, predvsem pa kako se kuhajo različna žganja in kako se pripravljajo desetine različnih likerjev. Vsem se je že prilegel kakšen kozarček žganja, likerja ali celo domačega vina; mnogi so si kupili kakšno košaro, domačo salamo, marmelado, vloženo ozimnico, domači kis... Le nekaj ovinkov, mimo Špitaliča stran so se že kazala obzidja Žičke kartuzije, kjer so si ogledali marsikaj zanimivega iz daljne zgodovine (rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije in Otokarjeve šampanjske kleti, degustacija zeliščnih napitkov ali zeliščnih namazov, nakup slednjih ter drugih spominkov ipd).

A ker prazna vreča ne stoji pokonci je znani gostilničar s Konjiškega, Benjamin Kračun, ki med drugimi upravlja tudi z najstarejšo slovensko gostilno (Gastuž ob Žički kartiziji) postregel z bogato in nepozabno malico – Srednjeveško mesno-zelenjavno enolončnico (domačini ji pravijo: Olla pottrida), o kateri so izletniki govorili še nekaj dni po njenem zaužitju, enako o domači sladici. Odlične jedi na žlico, domači kruh in desert ter prijaznosti osebja ni bilo možno hitro pozabiti, a že kmalu je čakal obisk starega lovskega doma v gozdu nad Konjiško vasjo, kjer imajo sedaj gostinski lokal z manjšim muzejem. Kratek postanek z ogledom in kavico se je lepo prilegel, nato pa nekaj sto metrov nižje, znamenita klet „Zlati grič", v Slovenskih Konjicah, kjer domujejo izvrstna vina. Po krajšem panoramskem ogledu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, je avtobus že bil na poti proti Zrečam in potem še naprej, po stari cesti za Roglo, proti Skomarju, kjer nad Dravinjo stoji Ošlakova domačija – Muzej kovaštva. Gre za eno najstarejših kovačij v Sloveniji sploh, staro več kot 300 let, ki je tudi danes v pogonu, a ne deluje, ker ni rentabilno. Zato vse skupaj samo razkazujejo gostom od blizu in daleč.

Le še nekaj sto metrov proti Rogli na 970. metrih nadmorske višine, v Skomarju stoji domačija oz. turistična kmetija Arbajter, ki ji rečejo tudi Farma jelenov, kjer obdelujejo 86 hektarjev površin, redijo stotnijo jelenov in nekaj ovac, ter prašičev, pridelujejo domače - divjačinske mesnine, ponudijo vino, borovničevec, sobe za prenočevanje  ipd. Pohorska gostoljubnost in prijaznost se čuti na vsakem koraku, potem pa nazaj proti dolini. A ne takoj, kajti tukaj sta stanovske kolege iz Apač počakala, domačina iz LD Zreče Mikek, ter iz LD Oplotnica Arbajter. Ob prigrizku domačih divjačinskih dobrot in dobri kapljici, je stekel pogovor, predstavitve lovskih družin in vsega kar sodi zraven, na koncu pa še izmenjava daril, ter povabilo apaških lovcev zreškim kolegom, da se jim kdaj pridružijo na „velikem lovu", ob reki Muri, saj so ugotovili, da je pri njih več divjadi...Bili so pa apaški izletniki tudi na Rogli, kjer je kljub soncu nekoliko pihalo...

In čeprav so povsod malo "grickali" in pili, je na vinotoču Cugmas, na hribčku levo, malo pred Konjicami iz smeri Zreč, čakalo obilno pozno kosilo ter veliko enkratnih domačih, belih in rdečih vin. Gospodinja Sonja je poskrbela, da so se vsi močno najedli, veliko hrane pa je tudi ostalo, gospodar Marjan pa je skrbel, da nihče ne bi odšel žejen. Kljub odličnem vzdušju pa se je spuščala noč in treba je bilo štartati proti domu, pravzaprav ne čisto proti Apaški dolini. Po stari cesti, od Slovenskih Konjic, v Spodnji Ložnici, pred vhodom v Slovensko Bistrico, stoji enkraten gostinski lokal „L'armonia", kjer je upravljalec, Radgončan Nešo Vukotič poskrbel za vnovično razvajanje. Škoda je edino, da so bili vsi potniki že „polni" in marsikdo ni mogel niti poskusiti dobrot, ki jih je samo za svoje rojake priskrbel Nešo, a kljub temu so mu vsi bili hvaležni, ter so obljubili, da bodo spet prišli...Pozneje pa razhajanje po Apaški dolini..., do naslednjega skupnega izleta, kajti po tem prijetnem celodnevnem potepanju so se vsi udeleženci izleta znova prepričali, da se lahko uživa tudi v bližnjem okolju, in da ni potrebno leteti v druge, bližnje ali daljne države....

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Skozi Žičko Kartuzijo, čez Zlati grič do Zreč in na Roglo!