V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Skozi Žičko Kartuzijo, čez Zlati grič do Zreč in na Roglo!
Lovci LD Apače v mestu cvetja in vina, ter med prijatelji na Rogli
Dandanes, ko vedno nekam hitimo in ne opazimo niti svojih najbližjih, je pohvalen primer apaške zelene bratovščine, ki veliko pozornosti namenjajo različnim skupnim prireditvam, strokovnim ekskurzijam in podobnim načinom druženja. In kot vsako jesen so se člani LD Apače, na čelu s starešino Francem Ščapom ter organizatorjem izleta Martinom Lasecky, tudi letos odpravili na strokovno ekskurzijo. Številni lovci in njihove partnerke iz apaške LD so se že večkrat prepričali, da ni potrebno hoditi daleč od svojega doma, da bi uživali v prijetni družbi, lepem okolju, dobri hrani in sploh ponudbi. In medtem, ko so se v minulem obdobju že potepali po mnogih slovenskih območjih, ter tudi izven naših meja, so se tokrat, ob lepem in sončnem dnevu, odpravili na območje Slovenskih Konjic, kjer se v mestu in občini cvetja in vina, lahko marsikaj vidi in doživi. Prijetnega in nepozabnega celodnevnega izleta se je udeležilo skoraj 40 udeležencev, in gotovo bo tokratno potepanje mnogim dolgo ostalo v izjemno lepem spominu.
Tokrat so se namreč lovci iz Apač in okolice ter njihove partnerke potepali po lepih slovenskih hribčkih in dolinah. Voznika, dva Jožeta iz AP Murska Sobota sta jih pobirala skozi celo Apaško dolino, ter jih odpeljala do pomurske avtoceste v Lenartu, nato pa mimo Maribora, Tepanja, do Žič, Slovenskih Konjic, Zreč in nekoliko višje proti Rogli. Videli in spoznali so marsikatero znamenitost tega dela naše države, od Žičke kartuzije, kjer med drugim domuje njihova lekarna, zraven so stari rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije Otokarjeva šampanjska klet... Tam domuje tudi najstarejše gostišče (1467) na slovenskem Gastuž, kjer so jih razvajali z znamenito srednjeveško mesno-zelenjavno enolončnico in drugimi dobrotami. Nad Slovenskimi Konjicami, mestom cvetja in vina, katero so si podrobno ogledali, je stari lovski dom z majhnim muzejem, ter seveda veliko vinogradov in kleti. Med njimi tudi znamenita klet „Zlati grič", v samem mestu pa je potekala tradicionalna vinogradniška prireditev „Naznanitev trgatve", ki je med drugim gostila tudi številne vinske kraljice, na čelu z aktualno Slovensko vinsko kraljico Nežo Pavlič, ki je tudi pozdravila apaške lovce.
Le nekaj kilometrov proti Rogli so Zreče z znanim klimatskim zdraviliščem in drugimi znamenitostmi, na hribčkih proti Rogli je veliko zanimivosti in udeleženci izleta so si še posebej ogledali eno povezano z njihovim poslanstvom – farmo jelenov. V bližini, v Škalcah, je tudi Vinotoč Cugmas, kjer vedo kaj pomeni lačen in žejen popotnik. Med povratkom proti Gornji Radgoni pa jih je pri Slovenski Bistrici gostil še znani gostinec, ki pa je mimogrede znan Radgončan Nešo Vukotič... Celodnevno potepanje pa je tudi potrdilo, da so mnogi ponudniki turističnih in gostinskih storitev na konjiškem območju dojeli, kako se pravzaprav vse lahko dobro ponudi in proda, kar ponekod žal, še vedno ne vedo.
Vse skupaj se je sicer začelo nekaj dni pred samim izletom, ko je padel dogovor kam bi se tokrat peljali. Zaradi številnih drugih prireditev in dogodkov avtobus ni bil poln, a tisti, ki jih ni bilo zraven lahko samo obžalujejo. Tisto soboto pa je s soncem obsijano nebo napovedovalo, da bo dan topel in lep, kar se je potrdilo že po slabi uri vožnje, ob prvem postanku v Tepanju, kjer je že bilo lepo in sončno. Tam je avtobus že zavil z avtoceste, kjer je po krajši vožnji mimo Draže vasi in Žič bila prva postaja: Pletarstvo in žganjekuha Kalšek, kjer so domači pokazali kako se pletejo različne košare, kako se izdelujejo pleteni in drugi spominki, predvsem pa kako se kuhajo različna žganja in kako se pripravljajo desetine različnih likerjev. Vsem se je že prilegel kakšen kozarček žganja, likerja ali celo domačega vina; mnogi so si kupili kakšno košaro, domačo salamo, marmelado, vloženo ozimnico, domači kis... Le nekaj ovinkov, mimo Špitaliča stran so se že kazala obzidja Žičke kartuzije, kjer so si ogledali marsikaj zanimivega iz daljne zgodovine (rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije in Otokarjeve šampanjske kleti, degustacija zeliščnih napitkov ali zeliščnih namazov, nakup slednjih ter drugih spominkov ipd).
A ker prazna vreča ne stoji pokonci je znani gostilničar s Konjiškega, Benjamin Kračun, ki med drugimi upravlja tudi z najstarejšo slovensko gostilno (Gastuž ob Žički kartiziji) postregel z bogato in nepozabno malico – Srednjeveško mesno-zelenjavno enolončnico (domačini ji pravijo: Olla pottrida), o kateri so izletniki govorili še nekaj dni po njenem zaužitju, enako o domači sladici. Odlične jedi na žlico, domači kruh in desert ter prijaznosti osebja ni bilo možno hitro pozabiti, a že kmalu je čakal obisk starega lovskega doma v gozdu nad Konjiško vasjo, kjer imajo sedaj gostinski lokal z manjšim muzejem. Kratek postanek z ogledom in kavico se je lepo prilegel, nato pa nekaj sto metrov nižje, znamenita klet „Zlati grič", v Slovenskih Konjicah, kjer domujejo izvrstna vina. Po krajšem panoramskem ogledu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, je avtobus že bil na poti proti Zrečam in potem še naprej, po stari cesti za Roglo, proti Skomarju, kjer nad Dravinjo stoji Ošlakova domačija – Muzej kovaštva. Gre za eno najstarejših kovačij v Sloveniji sploh, staro več kot 300 let, ki je tudi danes v pogonu, a ne deluje, ker ni rentabilno. Zato vse skupaj samo razkazujejo gostom od blizu in daleč.
Le še nekaj sto metrov proti Rogli na 970. metrih nadmorske višine, v Skomarju stoji domačija oz. turistična kmetija Arbajter, ki ji rečejo tudi Farma jelenov, kjer obdelujejo 86 hektarjev površin, redijo stotnijo jelenov in nekaj ovac, ter prašičev, pridelujejo domače - divjačinske mesnine, ponudijo vino, borovničevec, sobe za prenočevanje ipd. Pohorska gostoljubnost in prijaznost se čuti na vsakem koraku, potem pa nazaj proti dolini. A ne takoj, kajti tukaj sta stanovske kolege iz Apač počakala, domačina iz LD Zreče Mikek, ter iz LD Oplotnica Arbajter. Ob prigrizku domačih divjačinskih dobrot in dobri kapljici, je stekel pogovor, predstavitve lovskih družin in vsega kar sodi zraven, na koncu pa še izmenjava daril, ter povabilo apaških lovcev zreškim kolegom, da se jim kdaj pridružijo na „velikem lovu", ob reki Muri, saj so ugotovili, da je pri njih več divjadi...Bili so pa apaški izletniki tudi na Rogli, kjer je kljub soncu nekoliko pihalo...
In čeprav so povsod malo "grickali" in pili, je na vinotoču Cugmas, na hribčku levo, malo pred Konjicami iz smeri Zreč, čakalo obilno pozno kosilo ter veliko enkratnih domačih, belih in rdečih vin. Gospodinja Sonja je poskrbela, da so se vsi močno najedli, veliko hrane pa je tudi ostalo, gospodar Marjan pa je skrbel, da nihče ne bi odšel žejen. Kljub odličnem vzdušju pa se je spuščala noč in treba je bilo štartati proti domu, pravzaprav ne čisto proti Apaški dolini. Po stari cesti, od Slovenskih Konjic, v Spodnji Ložnici, pred vhodom v Slovensko Bistrico, stoji enkraten gostinski lokal „L'armonia", kjer je upravljalec, Radgončan Nešo Vukotič poskrbel za vnovično razvajanje. Škoda je edino, da so bili vsi potniki že „polni" in marsikdo ni mogel niti poskusiti dobrot, ki jih je samo za svoje rojake priskrbel Nešo, a kljub temu so mu vsi bili hvaležni, ter so obljubili, da bodo spet prišli...Pozneje pa razhajanje po Apaški dolini..., do naslednjega skupnega izleta, kajti po tem prijetnem celodnevnem potepanju so se vsi udeleženci izleta znova prepričali, da se lahko uživa tudi v bližnjem okolju, in da ni potrebno leteti v druge, bližnje ali daljne države....
