V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skozi Žičko Kartuzijo, čez Zlati grič do Zreč in na Roglo!

 

Lovci LD Apače v mestu cvetja in vina, ter med prijatelji na Rogli

LD ApačeDandanes, ko vedno nekam hitimo in ne opazimo niti svojih najbližjih, je pohvalen primer apaške zelene bratovščine, ki veliko pozornosti namenjajo različnim skupnim prireditvam, strokovnim ekskurzijam in podobnim načinom druženja. In kot vsako jesen so se člani LD Apače, na čelu s starešino Francem Ščapom ter organizatorjem izleta Martinom Lasecky, tudi letos odpravili na strokovno ekskurzijo. Številni lovci in njihove partnerke iz apaške LD so se že večkrat prepričali, da ni potrebno hoditi daleč od svojega doma, da bi uživali v prijetni družbi, lepem okolju, dobri hrani in sploh ponudbi. In medtem, ko so se v minulem obdobju že potepali po mnogih slovenskih območjih, ter tudi izven naših meja, so se tokrat, ob lepem in sončnem dnevu, odpravili na območje Slovenskih Konjic, kjer se v mestu in občini cvetja in vina, lahko marsikaj vidi in doživi. Prijetnega in nepozabnega celodnevnega izleta se je udeležilo skoraj 40 udeležencev, in gotovo bo tokratno potepanje mnogim dolgo ostalo v izjemno lepem spominu.

Tokrat so se namreč lovci iz Apač in okolice ter njihove partnerke potepali po lepih slovenskih hribčkih in dolinah. Voznika, dva Jožeta iz AP Murska Sobota sta jih pobirala skozi celo Apaško dolino, ter jih odpeljala do pomurske avtoceste v Lenartu, nato pa mimo Maribora, Tepanja, do Žič, Slovenskih Konjic, Zreč in nekoliko višje proti Rogli. Videli in spoznali so marsikatero znamenitost tega dela naše države, od Žičke kartuzije, kjer med drugim domuje njihova lekarna, zraven so stari rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije Otokarjeva šampanjska klet... Tam domuje tudi najstarejše gostišče (1467) na slovenskem Gastuž, kjer so jih razvajali z znamenito srednjeveško mesno-zelenjavno enolončnico in drugimi dobrotami. Nad Slovenskimi Konjicami, mestom cvetja in vina, katero so si podrobno ogledali, je stari lovski dom z majhnim muzejem, ter seveda veliko vinogradov in kleti. Med njimi tudi znamenita klet „Zlati grič", v samem mestu pa je potekala tradicionalna vinogradniška prireditev „Naznanitev trgatve", ki je med drugim gostila tudi številne vinske kraljice, na čelu z aktualno Slovensko vinsko kraljico Nežo Pavlič, ki je tudi pozdravila apaške lovce.

Le nekaj kilometrov proti Rogli so Zreče z znanim klimatskim zdraviliščem in drugimi znamenitostmi, na hribčkih proti Rogli je veliko zanimivosti in udeleženci izleta so si še posebej ogledali eno povezano z njihovim poslanstvom – farmo jelenov. V bližini, v Škalcah, je tudi Vinotoč Cugmas, kjer vedo kaj pomeni lačen in žejen popotnik. Med povratkom proti Gornji Radgoni pa jih je pri Slovenski Bistrici gostil še znani gostinec, ki pa je mimogrede znan Radgončan Nešo Vukotič... Celodnevno potepanje pa je tudi potrdilo, da so mnogi ponudniki turističnih in gostinskih storitev na konjiškem območju dojeli, kako se pravzaprav vse lahko dobro ponudi in proda, kar ponekod žal, še vedno ne vedo.

Vse skupaj se je sicer začelo nekaj dni pred samim izletom, ko je padel dogovor kam bi se tokrat peljali. Zaradi številnih drugih prireditev in dogodkov avtobus ni bil poln, a tisti, ki jih ni bilo zraven lahko samo obžalujejo. Tisto soboto pa je s soncem obsijano nebo napovedovalo, da bo dan topel in lep, kar se je potrdilo že po slabi uri vožnje, ob prvem postanku v Tepanju, kjer je že bilo lepo in sončno. Tam je avtobus že zavil z avtoceste, kjer je po krajši vožnji mimo Draže vasi in Žič bila prva postaja: Pletarstvo in žganjekuha Kalšek, kjer so domači pokazali kako se pletejo različne košare, kako se izdelujejo pleteni in drugi spominki, predvsem pa kako se kuhajo različna žganja in kako se pripravljajo desetine različnih likerjev. Vsem se je že prilegel kakšen kozarček žganja, likerja ali celo domačega vina; mnogi so si kupili kakšno košaro, domačo salamo, marmelado, vloženo ozimnico, domači kis... Le nekaj ovinkov, mimo Špitaliča stran so se že kazala obzidja Žičke kartuzije, kjer so si ogledali marsikaj zanimivega iz daljne zgodovine (rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije in Otokarjeve šampanjske kleti, degustacija zeliščnih napitkov ali zeliščnih namazov, nakup slednjih ter drugih spominkov ipd).

A ker prazna vreča ne stoji pokonci je znani gostilničar s Konjiškega, Benjamin Kračun, ki med drugimi upravlja tudi z najstarejšo slovensko gostilno (Gastuž ob Žički kartiziji) postregel z bogato in nepozabno malico – Srednjeveško mesno-zelenjavno enolončnico (domačini ji pravijo: Olla pottrida), o kateri so izletniki govorili še nekaj dni po njenem zaužitju, enako o domači sladici. Odlične jedi na žlico, domači kruh in desert ter prijaznosti osebja ni bilo možno hitro pozabiti, a že kmalu je čakal obisk starega lovskega doma v gozdu nad Konjiško vasjo, kjer imajo sedaj gostinski lokal z manjšim muzejem. Kratek postanek z ogledom in kavico se je lepo prilegel, nato pa nekaj sto metrov nižje, znamenita klet „Zlati grič", v Slovenskih Konjicah, kjer domujejo izvrstna vina. Po krajšem panoramskem ogledu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, je avtobus že bil na poti proti Zrečam in potem še naprej, po stari cesti za Roglo, proti Skomarju, kjer nad Dravinjo stoji Ošlakova domačija – Muzej kovaštva. Gre za eno najstarejših kovačij v Sloveniji sploh, staro več kot 300 let, ki je tudi danes v pogonu, a ne deluje, ker ni rentabilno. Zato vse skupaj samo razkazujejo gostom od blizu in daleč.

Le še nekaj sto metrov proti Rogli na 970. metrih nadmorske višine, v Skomarju stoji domačija oz. turistična kmetija Arbajter, ki ji rečejo tudi Farma jelenov, kjer obdelujejo 86 hektarjev površin, redijo stotnijo jelenov in nekaj ovac, ter prašičev, pridelujejo domače - divjačinske mesnine, ponudijo vino, borovničevec, sobe za prenočevanje  ipd. Pohorska gostoljubnost in prijaznost se čuti na vsakem koraku, potem pa nazaj proti dolini. A ne takoj, kajti tukaj sta stanovske kolege iz Apač počakala, domačina iz LD Zreče Mikek, ter iz LD Oplotnica Arbajter. Ob prigrizku domačih divjačinskih dobrot in dobri kapljici, je stekel pogovor, predstavitve lovskih družin in vsega kar sodi zraven, na koncu pa še izmenjava daril, ter povabilo apaških lovcev zreškim kolegom, da se jim kdaj pridružijo na „velikem lovu", ob reki Muri, saj so ugotovili, da je pri njih več divjadi...Bili so pa apaški izletniki tudi na Rogli, kjer je kljub soncu nekoliko pihalo...

In čeprav so povsod malo "grickali" in pili, je na vinotoču Cugmas, na hribčku levo, malo pred Konjicami iz smeri Zreč, čakalo obilno pozno kosilo ter veliko enkratnih domačih, belih in rdečih vin. Gospodinja Sonja je poskrbela, da so se vsi močno najedli, veliko hrane pa je tudi ostalo, gospodar Marjan pa je skrbel, da nihče ne bi odšel žejen. Kljub odličnem vzdušju pa se je spuščala noč in treba je bilo štartati proti domu, pravzaprav ne čisto proti Apaški dolini. Po stari cesti, od Slovenskih Konjic, v Spodnji Ložnici, pred vhodom v Slovensko Bistrico, stoji enkraten gostinski lokal „L'armonia", kjer je upravljalec, Radgončan Nešo Vukotič poskrbel za vnovično razvajanje. Škoda je edino, da so bili vsi potniki že „polni" in marsikdo ni mogel niti poskusiti dobrot, ki jih je samo za svoje rojake priskrbel Nešo, a kljub temu so mu vsi bili hvaležni, ter so obljubili, da bodo spet prišli...Pozneje pa razhajanje po Apaški dolini..., do naslednjega skupnega izleta, kajti po tem prijetnem celodnevnem potepanju so se vsi udeleženci izleta znova prepričali, da se lahko uživa tudi v bližnjem okolju, in da ni potrebno leteti v druge, bližnje ali daljne države....

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Skozi Žičko Kartuzijo, čez Zlati grič do Zreč in na Roglo!