Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spoznali so, da lovci le niso morilci živali

 

Lovca sta obiskala malčke v Vrtcu na hribčku – Janžev Vrh

Lovca v vrtcuV želji, da bi tudi najmlajše seznanili o lovu, divjadi, varovanju narave in vsem povezanim s to tematiko, je vodstvo Lovske družine Radenci pripravilo obisk enote radenskega Vrtca Radenski mehurčki, Vrtec na hribčku – Janžev Vrh. Starešina LD Radenci Anton Šafarič in njegov lovski kolega Franc Smolko, sta otrokom, v prijetnem klepetu in žvrgolenju spregovorila o marsičem povezanim z zeleno bratovščino, predvsem pa z divjadjo. Čeprav je bil osrednji namen, da bi malčkom predstavila delo lovca in skrb za živali v zimskem obdobju, se je tematika zelo razširila, saj se je izkazalo, da so malčki z Janževega Vrha in okolice zelo dobro podkovani z znanjem o divjih živalih. Lovca sta otrokom, poleg ptičje krmilnice, ki so jo postavili na drevo v dvorišču vrtca, in za katero bodo poslej skrbeli prav otroci in njihove vzgojiteljice, prinesla tudi izvode lovske revije Lovec, različne knjižice z divjadjo, lovski koledar z motivi živali, ter tudi sadje in kaj sladkega, tako da je vse skupaj, za otroke, bilo še bolj prijetno, igrivo in zanimivo.

Lovca Tonček in Franček sta malčke seznanila, da pravi lovec potrebuje ustrezno izobrazbo, znanje o kinologiji (psih), zoologiji (o živalih) in mora imeti znanje o lovskem orožju. Po končanem izobraževanju mora lovski pripravnik opraviti izpit, da prevzame odgovorno delo. Lovec ima navadno poleg druge opreme s seboj najboljšega prijatelja, psa, ki mu vedno sledi, mu pomaga na lovu in mu je zvest. Zato sta lovca malčkom pokazala veliko različnih fotografij, ne le divjadi in ptic, temveč tudi lovskih psov. Radovedni otroci, ki so se izkazali kot odlični poznavalci tematike povezane z lovom in lovci, so postavili tudi kar nekaj vprašanj, tudi o tem: zakaj mamica ne sprejme več majhne srnice, če jo božamo, zakaj divjad pozimi liže s soljo posipane ceste, zakaj vrane in srake lovijo piščančke, kako lovci krmijo divjad v zimskem času, kaj lahko dajejo pticam in drugim živalim ko pritisne zima ipd.
Čeprav so predšolski otroci z Janževega Vrha zelo dobro poučeni, sta jim lovca razblinila napačen mit o zeleni bratovščini. Otroci imajo namreč običajno predstavo, da imajo lovci puške, da le streljajo živali, rešujejo Rdečo kapico..., sedaj pa so se še dodatno prepričali, da so tudi jagri, kot so pravili nekateri malčki, prijazni strici, ki se družijo v lovski družini podobno kot otroci v vrtcu. Ob tem so izvedeli, da lovci poznajo veliko živali, ki jih po potrebi krmijo in skrbijo zanje, zlasti za njihov stalež, da obožujejo in varujejo naravo, živali tudi fotografirajo in dokumentirajo svoja opazovanja. Lovci se neopazno sprehajajo v zeleni obleki po gozdu in z daljnogledom opazujejo živali. Njihov najboljši prijatelj je kuža, se veliko učijo in to povedo tudi otrokom, ki hodijo v vrtec ali šolo, nadzirajo revir in štejejo živali. Nekaj živali tudi odstrelijo, ker to od njih zahteva družba, da uravnavajo njihovo število..., sploh pa so si malčki, z obiskom lovcev Tončka in Frančka, pridobili povsem nova spoznanja o lovcu, vlogi lovca v skrbi za živali, urejanju krmišč, delovnih akcijah, divjih živalih, naravi, naravoslovni fotografiji ipd.

Ob videnem in slišanem vsekakor ne gre prezreti, da bi tovrstne obiske lovcev med malčki organizirali tudi v mestnih vrtcih, saj se je na Janževem Vrhu videlo, da podeželski otroci bolje poznajo divjad in lovce, kot njihovi vrstniki po večjih urbanih središčih. Škoda je le, da je na podeželju, torej tudi na Janževem Vrhu, vedno manj malčkov, saj jih je v „Vrtcu na hribčku" trenutno le še devet. Zanj, mimogrede, skrbita vzgojiteljici Bojana Kalič in Betka Lukovnjak.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Spoznali so, da lovci le niso morilci živali