Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spoznali so, da lovci le niso morilci živali

 

Lovca sta obiskala malčke v Vrtcu na hribčku – Janžev Vrh

Lovca v vrtcuV želji, da bi tudi najmlajše seznanili o lovu, divjadi, varovanju narave in vsem povezanim s to tematiko, je vodstvo Lovske družine Radenci pripravilo obisk enote radenskega Vrtca Radenski mehurčki, Vrtec na hribčku – Janžev Vrh. Starešina LD Radenci Anton Šafarič in njegov lovski kolega Franc Smolko, sta otrokom, v prijetnem klepetu in žvrgolenju spregovorila o marsičem povezanim z zeleno bratovščino, predvsem pa z divjadjo. Čeprav je bil osrednji namen, da bi malčkom predstavila delo lovca in skrb za živali v zimskem obdobju, se je tematika zelo razširila, saj se je izkazalo, da so malčki z Janževega Vrha in okolice zelo dobro podkovani z znanjem o divjih živalih. Lovca sta otrokom, poleg ptičje krmilnice, ki so jo postavili na drevo v dvorišču vrtca, in za katero bodo poslej skrbeli prav otroci in njihove vzgojiteljice, prinesla tudi izvode lovske revije Lovec, različne knjižice z divjadjo, lovski koledar z motivi živali, ter tudi sadje in kaj sladkega, tako da je vse skupaj, za otroke, bilo še bolj prijetno, igrivo in zanimivo.

Lovca Tonček in Franček sta malčke seznanila, da pravi lovec potrebuje ustrezno izobrazbo, znanje o kinologiji (psih), zoologiji (o živalih) in mora imeti znanje o lovskem orožju. Po končanem izobraževanju mora lovski pripravnik opraviti izpit, da prevzame odgovorno delo. Lovec ima navadno poleg druge opreme s seboj najboljšega prijatelja, psa, ki mu vedno sledi, mu pomaga na lovu in mu je zvest. Zato sta lovca malčkom pokazala veliko različnih fotografij, ne le divjadi in ptic, temveč tudi lovskih psov. Radovedni otroci, ki so se izkazali kot odlični poznavalci tematike povezane z lovom in lovci, so postavili tudi kar nekaj vprašanj, tudi o tem: zakaj mamica ne sprejme več majhne srnice, če jo božamo, zakaj divjad pozimi liže s soljo posipane ceste, zakaj vrane in srake lovijo piščančke, kako lovci krmijo divjad v zimskem času, kaj lahko dajejo pticam in drugim živalim ko pritisne zima ipd.
Čeprav so predšolski otroci z Janževega Vrha zelo dobro poučeni, sta jim lovca razblinila napačen mit o zeleni bratovščini. Otroci imajo namreč običajno predstavo, da imajo lovci puške, da le streljajo živali, rešujejo Rdečo kapico..., sedaj pa so se še dodatno prepričali, da so tudi jagri, kot so pravili nekateri malčki, prijazni strici, ki se družijo v lovski družini podobno kot otroci v vrtcu. Ob tem so izvedeli, da lovci poznajo veliko živali, ki jih po potrebi krmijo in skrbijo zanje, zlasti za njihov stalež, da obožujejo in varujejo naravo, živali tudi fotografirajo in dokumentirajo svoja opazovanja. Lovci se neopazno sprehajajo v zeleni obleki po gozdu in z daljnogledom opazujejo živali. Njihov najboljši prijatelj je kuža, se veliko učijo in to povedo tudi otrokom, ki hodijo v vrtec ali šolo, nadzirajo revir in štejejo živali. Nekaj živali tudi odstrelijo, ker to od njih zahteva družba, da uravnavajo njihovo število..., sploh pa so si malčki, z obiskom lovcev Tončka in Frančka, pridobili povsem nova spoznanja o lovcu, vlogi lovca v skrbi za živali, urejanju krmišč, delovnih akcijah, divjih živalih, naravi, naravoslovni fotografiji ipd.

Ob videnem in slišanem vsekakor ne gre prezreti, da bi tovrstne obiske lovcev med malčki organizirali tudi v mestnih vrtcih, saj se je na Janževem Vrhu videlo, da podeželski otroci bolje poznajo divjad in lovce, kot njihovi vrstniki po večjih urbanih središčih. Škoda je le, da je na podeželju, torej tudi na Janževem Vrhu, vedno manj malčkov, saj jih je v „Vrtcu na hribčku" trenutno le še devet. Zanj, mimogrede, skrbita vzgojiteljici Bojana Kalič in Betka Lukovnjak.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Spoznali so, da lovci le niso morilci živali