Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po paradi še zabava v Podgorju

 

Množice rajale na „Maškaradi 2014"

Pust PodgorjePodobno kot praktično po vseh krajih na severovzhodu države, je tudi na skrajnjem zahodu Pomurja, v Apaški dolini, znova potekalo enkratno pustovanje, ki je pritegnilo na desetine majhnih in odraslih mask. Na svoje so najprej prišli najmlajši, nato pa v večernem času še tisti drugi, ki so se, kljub kriznim časom in socialni stiski, želeli nekoliko poveseliti. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline, je namreč potekalo zanimivo pustno rajanje „Maškarada 2014". Vse skupaj se je že zgodaj popoldan začelo ob Gasilskem domu Podgorje, kjer so se najprej zbrali otroci in njihovi spremljevalci, pozneje pa vsi ostali. Prišlo je na desetine takšnih in drugačnih mask, pa ne le iz cele Apaške doline temveč ter tudi iz drugih krajev, tako s slovenske kot sosednje, avstrijske strani. Večja skupina mask pa je prišla celo iz Sladkega Vrha ter iz ostalih krajev iz občin Šentilj in Sveta Ana.

Po zbiranju mask se je pustna parada sicer najprej podala iz Podgorja proti TRC Zg. Konjišče in potem skozi Vratjo vas, nazaj do gasilskega doma Podgorje, kjer so se razigrale najmanjše maškare. Najmlajšim maskam so podelili tudi nagrade in jih pogostili, vrhunec dogajanja pa je bil v večernem času, ko je za prijetno vzdušje poskrbel Jože-one man band. Najbolj izvirne in najlepše maske pa so še posebej nagradili. In ob vsem videnem in doživetem so zasluženo žarele oči neutrudne predsednice TD Čemaž Marije Krstič, ki je s prijatelji iz društva ter družinskimi člani veliko garala, a se je na koncu izplačalo...

PUST JE ZA SLOVENCE POSEBEN DOGODEK

Izmed vseh praznovanj, ki jih častimo, sodi gotovo "šegasti" pust med tiste, ki jih ljudje še posebej spoštujejo. In veliko je logičnih dokazov, da bi moral biti prvi novoletni mesec, mesec marec. V rimskih časih je bil februar dvanajsti mesec, saj je to bil mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes lahko primerjali s postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto čist. To je vodilo v marčevsko veseljačenje. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo tedanje novoletno praznovanje, ki se nam danes kaže v pustnih norčijah. Vse novo leto je odvisno od tega, kakšen bo ta dan. Proslavimo ga z obilo pijače in jedače. Plesi in ženitovanja, splošno rajanje, vse to je čas pusta. "Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste", pravi slovenski pregovor.

Ob novem letu je treba s starim pomesti. Zato na Slovenskem ob pustu vežejo brezove metle.

Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je verjetno dvajset tisoč let stari čarovnik, naslikan na skalno steno v jami Trois Freres. Drugo šemsko obdobje je pust, ki je premični praznik, le da je glavni pustni dan vedno določen: to je pustni torek. Pravi pustni dnevi so pustna nedelja, ponedeljek in torek, sobota pa je moderni dodatek. Konec pusta je pepelična sreda, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo. Kdaj je bil uveden štiridesetdnevni post, v zahodni Cerkvi ni znano. Ker je bil post zelo strog, je razumljivo, da so ljudje hoteli poprej poveseljačiti in si zraven privoščiti še obilo jedače in pijače. Pustna požrešna razbrzdanost se je prevesila v post in pokoro. Post ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu. Žrtev pomeni že sama beseda pust; izraz je v slovenščini okrnjen, moral bi se glasiti: pusti meso!

V romanskih deželah je v glavnem obveljal italijanski karneval iz latinskega carnem levare, pustiti meso. Besedo karneval uporabljamo v več pomenih. Karneval je lahko predpustni čas. Z njim označujemo tudi splošno vse, kar sodi k pustovanju: maskiranje, gostije, plese v maskah, sprevode z vozovi in maskiranimi skupinami in vse to se je razširilo po svetu. V Sloveniji se je ohranilo najmanj 150 tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila. Naš pust je torej mnogoplasten pojav in z njim v zvezi je veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in jedil. Našemljenci ne nastopajo le v pustnem času. V nepustnem času nastopajo zgornjedolinski bohinjski otepovci (26. in 31. decembra), ki so edini predstavniki manističnih našemljevcev pri nas, na svete kralje pa koledujejo našemljeni kraljitarji. Šeme nastopajo pri nas še ob ženitvovanjih, pri kolinah in drugod pri raznih kmečkih opravilih. Kurent postaja nekakšna folklorna maskota nove slovenske države. Kurentovanje se je spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom ptujsko kurentovanje...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Po paradi še zabava v Podgorju