Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rokodelstvo kot ljudska kulturna dediščina

 

Stogovski mlin je gostil razstavo ročnih del pridnih domačih žensk

Razstava ročnih delV večnamenskem domu „Pri mlinu" v Segovcih v občini Apače, ki so ga svojemu namenu predali lani jeseni, se je v pol leta zvrstilo že 15 takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov, kar potrjuje, da je odločitev o izgradnji objekta bila več kot pravilna. Voditeljica doma Petra Hamer s sodelavkami in sodelavci ima namreč veliko dobrih idej, tako da so vsebine in aktivnosti raznovrstne ter primerne za vse občane, ki imajo interes za sodelovanje.

In med posebej zanimive aktivnosti sodi tudi izvedba ročnodelskih delavnic, ki so potekale vsak torek zvečer od lanskega novembra do srede letošnjega marca. Vsake delavnice se je udeležilo več kot deset žensk, predvsem iz Segovcev in Lutverc, a tudi iz drugih delov apaške občine, ki so ustvarjale različne ročne izdelke.

Delavnice, katere je vodila Petra Hamer, so pridne domače ženske namenile pletenju, klekljanju, kvačkanju, vezenju v različnih tehnikah ter še nekaterim ročnim delom. In kaj so vse naredile v času trajanja delavnic, so udeleženke z veseljem predstavile na tridnevni razstavi, ki je potekala predzadnji konec tedna v marcu. V spodnjih in zgornjih prostorih „Pri mlinu" so predstavile več kot sto različnih izdelkov, zraven pa je bilo tudi nekaj razglednic, voščilnic, ter še nekaterih velikonočnih okraskov in podobnih izdelkov. Kot je povedala Petra Hamer, ki je spregovorila tudi o pomenu delavnic in ustvarjanju udeleženk, so nekatere reči namenjene prodaji, s čem želijo da bi si  udeleženke delavnic povrnile stroške nakupa materialov. Hamerjeva je tudi dodala, da se sedaj začenja delo na vrtovih in poljih, tako da bodo delavnice do jeseni mirovale. To pa ne pomeni, da ženske ne bodo ničesar izdelovale na svojih domovih. Jeseni pa nameravajo ustanoviti tudi rokodelsko društvo, prav tako bodo s svojimi izdelki pripravile še kakšno razstavo v drugih krajih, tako po občini Apače, kot v okolici.

Na svoje pridne občanke je ponosen tudi župan občine Apače Franc Pižmoht, ki je ob otvoritvi razstave, ob čestitkah ženskam, ki so ustvarile tako lepe izdelke, dejal kako ga veseli, da so ženske, s temi delavnicami spet obudile navado druženja in ustvarjanja izdelkov, ki predstavljajo narodno rokodelsko bogastvo. „Še posebej bi bil vesel, če bi udeleženke za to dejavnost navdušile tudi mlade, kajti takrat bi ljudska kulturna dediščina bila ohranjena v prihodnosti. Verjamem, da bo katera od mlajših občank, ki si bo ogledala razstavljene izdelke, dobila navdih, da tudi sama kaj takega ustvari. Izdelek, ki ga ustvarijo pridne roke, ima veliko vrednost, saj je v njega vloženega veliko časa in tudi znanja", je dejal župan Pižmoht, ki je izrazil tudi zadovoljstvo, da je večnamenski objekt „Pri mlinu" v Segovcih tako uspešno zaživel.

Sicer pa so domače ženske svojo pridnost potrdile tudi s pripravljenimi kulinaričnimi dobrotami, katere so postregle ob otvoritvi razstave, kjer so za kulturni program poskrbeli domači otroci. Z recitacijami so se predstavili učenci OŠ Apače: Žan, Nelli, Ana in Živa, glasbeni del sporeda pa je bil v domeni učencev ZGŠ Maestro Gornja Radgona (Jana, Eva in Živa).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Rokodelstvo kot ljudska kulturna dediščina