Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rokodelstvo kot ljudska kulturna dediščina

 

Stogovski mlin je gostil razstavo ročnih del pridnih domačih žensk

Razstava ročnih delV večnamenskem domu „Pri mlinu" v Segovcih v občini Apače, ki so ga svojemu namenu predali lani jeseni, se je v pol leta zvrstilo že 15 takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov, kar potrjuje, da je odločitev o izgradnji objekta bila več kot pravilna. Voditeljica doma Petra Hamer s sodelavkami in sodelavci ima namreč veliko dobrih idej, tako da so vsebine in aktivnosti raznovrstne ter primerne za vse občane, ki imajo interes za sodelovanje.

In med posebej zanimive aktivnosti sodi tudi izvedba ročnodelskih delavnic, ki so potekale vsak torek zvečer od lanskega novembra do srede letošnjega marca. Vsake delavnice se je udeležilo več kot deset žensk, predvsem iz Segovcev in Lutverc, a tudi iz drugih delov apaške občine, ki so ustvarjale različne ročne izdelke.

Delavnice, katere je vodila Petra Hamer, so pridne domače ženske namenile pletenju, klekljanju, kvačkanju, vezenju v različnih tehnikah ter še nekaterim ročnim delom. In kaj so vse naredile v času trajanja delavnic, so udeleženke z veseljem predstavile na tridnevni razstavi, ki je potekala predzadnji konec tedna v marcu. V spodnjih in zgornjih prostorih „Pri mlinu" so predstavile več kot sto različnih izdelkov, zraven pa je bilo tudi nekaj razglednic, voščilnic, ter še nekaterih velikonočnih okraskov in podobnih izdelkov. Kot je povedala Petra Hamer, ki je spregovorila tudi o pomenu delavnic in ustvarjanju udeleženk, so nekatere reči namenjene prodaji, s čem želijo da bi si  udeleženke delavnic povrnile stroške nakupa materialov. Hamerjeva je tudi dodala, da se sedaj začenja delo na vrtovih in poljih, tako da bodo delavnice do jeseni mirovale. To pa ne pomeni, da ženske ne bodo ničesar izdelovale na svojih domovih. Jeseni pa nameravajo ustanoviti tudi rokodelsko društvo, prav tako bodo s svojimi izdelki pripravile še kakšno razstavo v drugih krajih, tako po občini Apače, kot v okolici.

Na svoje pridne občanke je ponosen tudi župan občine Apače Franc Pižmoht, ki je ob otvoritvi razstave, ob čestitkah ženskam, ki so ustvarile tako lepe izdelke, dejal kako ga veseli, da so ženske, s temi delavnicami spet obudile navado druženja in ustvarjanja izdelkov, ki predstavljajo narodno rokodelsko bogastvo. „Še posebej bi bil vesel, če bi udeleženke za to dejavnost navdušile tudi mlade, kajti takrat bi ljudska kulturna dediščina bila ohranjena v prihodnosti. Verjamem, da bo katera od mlajših občank, ki si bo ogledala razstavljene izdelke, dobila navdih, da tudi sama kaj takega ustvari. Izdelek, ki ga ustvarijo pridne roke, ima veliko vrednost, saj je v njega vloženega veliko časa in tudi znanja", je dejal župan Pižmoht, ki je izrazil tudi zadovoljstvo, da je večnamenski objekt „Pri mlinu" v Segovcih tako uspešno zaživel.

Sicer pa so domače ženske svojo pridnost potrdile tudi s pripravljenimi kulinaričnimi dobrotami, katere so postregle ob otvoritvi razstave, kjer so za kulturni program poskrbeli domači otroci. Z recitacijami so se predstavili učenci OŠ Apače: Žan, Nelli, Ana in Živa, glasbeni del sporeda pa je bil v domeni učencev ZGŠ Maestro Gornja Radgona (Jana, Eva in Živa).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Rokodelstvo kot ljudska kulturna dediščina