Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Baklada in kres združila Radgončane

( 2 Ocen ) 

Na znamenito kresovanje na TŠC Trate je prišlo okrog 3.000 veseljakov iz cele regije ter iz sosednje Avstrije...

Kres 2014Čeprav je še popoldan klestil močen naliv, je tudi letošnje kresovanje na TŠC Trate potrdilo, da je kresovanje v Gornji Radgoni nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, ob dokaj mrzlem, a kljub temu prijetnem vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja, zbralo okrog tri tisoč ljudi iz cele regije in tudi iz tujine. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Komunala Radgona, Saubermacher Slovenija...; se je tokrat vse skupaj začelo ob 20. uri, ko so se pred prodajalno „Marjanca" v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade. Več deset mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20,30 uri  po Mladinski ulici štartalo proti TŠC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.

Po prihodu na prireditveni prostor so mladi kar z baklami prižgali kres, prisotne pa sta, pod moderatrostvom ravnatelja OŠ Gornja Radgona Dušana Zagorca, pozdravila radgonski župan Anton Kampuš ter predsednica SKVNS (Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije) Majda Marolt. Domači šolarji so poskrbeli tudi za posebno obeležitev 10 – letnice vstopa Slovenije v EU, med drugim pa so v zrak spustili tudi modre balone s posebnimi sporočili za tiste, ki jih morebiti najdejo nekje v Evropi. Za veselo vzdušje so poleg domačih godbenikov, poskrbeli člani skupine Metulj, ter odlična pevka Brigita Šuler, ki se je vživela in dodobra ogrela tako otroke kot vse prisotne. Seveda ni manjkalo niti tradicionalnih kulinaričnih dobrot ter domače kapljice, za kar so poskrbeli domači gostinci iz radgonske „Nane", ki so mimogrede tokrat bili predragi, kot je to običajno ob različnih prireditvah. Za vsakogar se je torej našlo nekaj. Vsi so se zabavali po svoje, v družbi prijateljev in znancev, in vsi so se imeli lepo, le nekateri so mogoče zjutraj, ko je tradicionalna jutranja budnica domačih godbenikov, prebujala Radgončane, nekoliko čutili „mačka".

...pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene!...

V svojem pozdravnem nagovoru na samem kresovanju je Anton Kampuš izrazil zadovoljstvo, da je „občina Gornja Radgona med bolj razvitimi v državi. Stopnja nezaposlenosti je nižja kot marsikje v Pomurju in Sloveniji, obeta pa se še boljše stanje, tako da nam očitno niti huda gospodarska kriza ne more do živega...Pri nas v občini Gornja Radgona se trenutno veliko gradi in kmalu bomo imeli vse pogoje za še bolj dostojno in kvalitetno življenje". Kljub temu Kampuš ni pozabil na nezaposlene in delavce, ki ne prejemajo plačila in jim ne plačujejo raznih prispevkov. Zato pretiranega optimizma ni, še posebej v Pomurju, kjer je najvišja registrirana brezposelnost.

Praznik dela sicer poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej. Sindikalisti so v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem poudarja, da delavk in delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa kot delavke in delavce s pravicami, zapisanimi v zakonodaji. „Boj za delavske pravice se bo nadaljeval", je zagotovila slavnostna govornica v Gornji Radgoni, predsednica SKVNS Majda Marolt, ki je nadaljevala: „Praznik dela je praznik, ki mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno, tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost".

Po njenem prepričanju je prvi maj tudi priložnost, da izrazimo svoje nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in pravna država. „Letošnje praznovanje 1. maja je ujeto v čas, ko se politika namesto z realnimi problemi slovenske družbe, ukvarja sama s seboj. Zahtevamo, da politika rešuje prave probleme, probleme, ki so povezani z visoko stopnjo brezposelnosti, z vse težjim življenjem upokojencev, negotovostjo življenja mladih in vse manjšo zaščito zaposlenih. Od politikov pričakujemo, da se končno odpovedo reformam, ki vplivajo na vse slabši položaj vseh tistih, ki niso prav nič krivi za nastalo finančno, gospodarsko in politično krizo. Glavna in prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kakovostna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti. Politika mora predvsem razmisliti in osmisliti ukrepe, ki bodo ohranili obstoječa delovna mesta, in ukrepe, ki bodo prinašali nova kakovostna delovna mesta. Predvsem pa naj se zagotovi delovanje pravne države, ki bo v prvi vrsti ščitila delo, šibkejše in ne le kapital", je bila ostra Maroltova, ki je dodala: „Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti. Žal, nič se ne zgodi po meri in v korist delavcev samo od sebe".

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sicer ugotavlja, da se iz leta v leto veča število neplačanih prispevkov za zaposlene, število neizplačanih plač in drugih kršitev na področju dela in socialne varnosti. Inšpektorat RS za delo je v letu 2013 opravil 10.985 pregledov in ugotovil kar 9.762 kršitev, od tega več kot tretjino (3.601) na področju neizplačanih plačil za delo. Še bolj zaskrbljujoče je stanje v plačevanju socialnih prispevkov za zaposlene: terjani znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost se je od leta 2010 povečal iz 272.718.431 na 377.962.297 evrov v letu 2014. V takšnih okoliščinah, menijo v IDS je še toliko bolj pomembno, da se spomnimo preteklih delavskih in emancipatornih bojev. Ne le tragedije na trgu Haymarket v Chicagu, ki jo obeležujemo prvega maja, ampak vseh bojev naših prednikov, ki so izbojevali socialno državo in dvignili delavne ljudi iz brezupa in revščine. In kar je najpomembneje: ob prazniku spomnimo naše prijateljice in prijatelje, znanke in znance, sorodnice in sorodnike, tovarišice in tovariše, da delavski razred niso samo industrijski delavci in delavke, temveč smo to vsi, ki moramo za svoje preživetje prodajati svojo delovno silo: učiteljice in učitelji, novinarke in novinarji, zdravnice in zdravniki, oblikovalke in oblikovalci, kulturne delavke in delavci, programerke in programerji, gasilke in gasilci, prekerne delavke in delavci...Vsi smo delavski razred in pravice nas vseh, kar jih je še ostalo, so ogrožene! Ne pustimo se zavesti oblastnikom, ki nas prepričujejo v nujnost varčevanja. Ob tem pravijo, da moramo stisniti zobe, ker je kriza, nato pa bo spet vse po starem. Nasprotno: tukaj in zdaj sooblikujemo novo družbeno ureditev! Koliko pravic bomo v njej uživali je odvisno samo od nas samih. Spomnimo se najpomembnejšega nauka prvega maja: Pravice nam niso podeljene, ampak izborjene!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Baklada in kres združila Radgončane