Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Baklada in kres združila Radgončane

( 2 Ocen ) 

Na znamenito kresovanje na TŠC Trate je prišlo okrog 3.000 veseljakov iz cele regije ter iz sosednje Avstrije...

Kres 2014Čeprav je še popoldan klestil močen naliv, je tudi letošnje kresovanje na TŠC Trate potrdilo, da je kresovanje v Gornji Radgoni nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, ob dokaj mrzlem, a kljub temu prijetnem vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja, zbralo okrog tri tisoč ljudi iz cele regije in tudi iz tujine. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Komunala Radgona, Saubermacher Slovenija...; se je tokrat vse skupaj začelo ob 20. uri, ko so se pred prodajalno „Marjanca" v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade. Več deset mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20,30 uri  po Mladinski ulici štartalo proti TŠC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.

Po prihodu na prireditveni prostor so mladi kar z baklami prižgali kres, prisotne pa sta, pod moderatrostvom ravnatelja OŠ Gornja Radgona Dušana Zagorca, pozdravila radgonski župan Anton Kampuš ter predsednica SKVNS (Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije) Majda Marolt. Domači šolarji so poskrbeli tudi za posebno obeležitev 10 – letnice vstopa Slovenije v EU, med drugim pa so v zrak spustili tudi modre balone s posebnimi sporočili za tiste, ki jih morebiti najdejo nekje v Evropi. Za veselo vzdušje so poleg domačih godbenikov, poskrbeli člani skupine Metulj, ter odlična pevka Brigita Šuler, ki se je vživela in dodobra ogrela tako otroke kot vse prisotne. Seveda ni manjkalo niti tradicionalnih kulinaričnih dobrot ter domače kapljice, za kar so poskrbeli domači gostinci iz radgonske „Nane", ki so mimogrede tokrat bili predragi, kot je to običajno ob različnih prireditvah. Za vsakogar se je torej našlo nekaj. Vsi so se zabavali po svoje, v družbi prijateljev in znancev, in vsi so se imeli lepo, le nekateri so mogoče zjutraj, ko je tradicionalna jutranja budnica domačih godbenikov, prebujala Radgončane, nekoliko čutili „mačka".

...pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene!...

V svojem pozdravnem nagovoru na samem kresovanju je Anton Kampuš izrazil zadovoljstvo, da je „občina Gornja Radgona med bolj razvitimi v državi. Stopnja nezaposlenosti je nižja kot marsikje v Pomurju in Sloveniji, obeta pa se še boljše stanje, tako da nam očitno niti huda gospodarska kriza ne more do živega...Pri nas v občini Gornja Radgona se trenutno veliko gradi in kmalu bomo imeli vse pogoje za še bolj dostojno in kvalitetno življenje". Kljub temu Kampuš ni pozabil na nezaposlene in delavce, ki ne prejemajo plačila in jim ne plačujejo raznih prispevkov. Zato pretiranega optimizma ni, še posebej v Pomurju, kjer je najvišja registrirana brezposelnost.

Praznik dela sicer poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej. Sindikalisti so v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem poudarja, da delavk in delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa kot delavke in delavce s pravicami, zapisanimi v zakonodaji. „Boj za delavske pravice se bo nadaljeval", je zagotovila slavnostna govornica v Gornji Radgoni, predsednica SKVNS Majda Marolt, ki je nadaljevala: „Praznik dela je praznik, ki mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno, tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost".

Po njenem prepričanju je prvi maj tudi priložnost, da izrazimo svoje nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in pravna država. „Letošnje praznovanje 1. maja je ujeto v čas, ko se politika namesto z realnimi problemi slovenske družbe, ukvarja sama s seboj. Zahtevamo, da politika rešuje prave probleme, probleme, ki so povezani z visoko stopnjo brezposelnosti, z vse težjim življenjem upokojencev, negotovostjo življenja mladih in vse manjšo zaščito zaposlenih. Od politikov pričakujemo, da se končno odpovedo reformam, ki vplivajo na vse slabši položaj vseh tistih, ki niso prav nič krivi za nastalo finančno, gospodarsko in politično krizo. Glavna in prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kakovostna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti. Politika mora predvsem razmisliti in osmisliti ukrepe, ki bodo ohranili obstoječa delovna mesta, in ukrepe, ki bodo prinašali nova kakovostna delovna mesta. Predvsem pa naj se zagotovi delovanje pravne države, ki bo v prvi vrsti ščitila delo, šibkejše in ne le kapital", je bila ostra Maroltova, ki je dodala: „Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti. Žal, nič se ne zgodi po meri in v korist delavcev samo od sebe".

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sicer ugotavlja, da se iz leta v leto veča število neplačanih prispevkov za zaposlene, število neizplačanih plač in drugih kršitev na področju dela in socialne varnosti. Inšpektorat RS za delo je v letu 2013 opravil 10.985 pregledov in ugotovil kar 9.762 kršitev, od tega več kot tretjino (3.601) na področju neizplačanih plačil za delo. Še bolj zaskrbljujoče je stanje v plačevanju socialnih prispevkov za zaposlene: terjani znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost se je od leta 2010 povečal iz 272.718.431 na 377.962.297 evrov v letu 2014. V takšnih okoliščinah, menijo v IDS je še toliko bolj pomembno, da se spomnimo preteklih delavskih in emancipatornih bojev. Ne le tragedije na trgu Haymarket v Chicagu, ki jo obeležujemo prvega maja, ampak vseh bojev naših prednikov, ki so izbojevali socialno državo in dvignili delavne ljudi iz brezupa in revščine. In kar je najpomembneje: ob prazniku spomnimo naše prijateljice in prijatelje, znanke in znance, sorodnice in sorodnike, tovarišice in tovariše, da delavski razred niso samo industrijski delavci in delavke, temveč smo to vsi, ki moramo za svoje preživetje prodajati svojo delovno silo: učiteljice in učitelji, novinarke in novinarji, zdravnice in zdravniki, oblikovalke in oblikovalci, kulturne delavke in delavci, programerke in programerji, gasilke in gasilci, prekerne delavke in delavci...Vsi smo delavski razred in pravice nas vseh, kar jih je še ostalo, so ogrožene! Ne pustimo se zavesti oblastnikom, ki nas prepričujejo v nujnost varčevanja. Ob tem pravijo, da moramo stisniti zobe, ker je kriza, nato pa bo spet vse po starem. Nasprotno: tukaj in zdaj sooblikujemo novo družbeno ureditev! Koliko pravic bomo v njej uživali je odvisno samo od nas samih. Spomnimo se najpomembnejšega nauka prvega maja: Pravice nam niso podeljene, ampak izborjene!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Baklada in kres združila Radgončane