Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Maji - Zanimivo ljudstvo stare Amerike

 

Ugledni strokovnjak je predstavil civilizacijo in kulturo Majev

Maji

Konec minulega tedna je v dvorani Glasbene šole Slavka Osterca v Ljutomeru, v soorganizaciji Lions kluba Ljutomer in Akademske potovalne agencije Ars Longa, potekalo zanimivo predavanje mednarodno uveljavljenega arheologa, etnologa in antropologa dr. Ivana Šprajca. Pri svojih znanstvenih raziskovanjih je osredotočen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo. Svetovno znani arheolog, dr. Ivan Šprajc je spregovoril na temo: »Maji - zanimivo ljudstvo stare Amerike«. Dr. Ivan Šprajc je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani. Kot arheolog, arheoastronom in predan akademik, je s srcem vedno tudi v mehiškem tropskem gozdu.

Veliko pozornost svetovne javnosti je vzbudil leta 2013, ko je z ekipo raziskovalcev našel majevsko mesto Chactún iz zadnjih stoletij prvega tisočletja našega štetja. O odkritju so tedaj obveščali največji svetovni mediji. Lani, 2014 je bila odprava pod vodstvom dr. Šprajca na terenu v mehiški džungli od konca marca do zgodnjega junija in bila spet uspešna. Na jugovzhodu države Campeche na polotoku Jukatan je našla ostanke dveh majevskih mest. Najdišči so odkrili na neobljudenem in zaradi vegetacije zelo težko dostopnem predelu. Velik del svoje kariere je dr. Šprajc posvetil raziskovanju civilizacije in kulture Majev. Na ljutomerski predstavitvi, kjer je vstop bil prost, so ga obiskovalci lahko povprašali o njegovih izkušnjah ob brskanju za majevskimi ostanki po mehiški džungli, o vzrokih za nastanek in zaton te starodavne ameriške civilizacije. Ljudstva, ki jih danes označujemo s kolektivnim imenom Maji, so ustvarila eno najbolj sijajnih in zanimivih civilizacij v zgodovini človeštva...
Malo je civilizacij, okoli katerih bi se spletlo toliko mitov, kot se jih je okoli Majev. Še manj pa je Slovencev, ki bi o Majih vedeli toliko, kot dr. Ivan Šprajc. Njegova mezoameriška zgodba, ki se je začela s študentsko izmenjavo ter se nadaljevala z magisterijem in nato še doktoratom na Mehiški nacionalni univerzi, se danes nadaljuje v obliki pregledovanja velikega območja v notranjosti mehiškega polotoka Jukatan. S svojo ekipo že več sezon zapored išče zapuščena majevska mesta. V uvodu predavanja je dr. Šprajc predstavil kulturo Majev, njihovo izredno bogato arheološko dediščino, poznavanje nebesnih ciklov in zakonitosti časa. Ozemlje, kjer so živeli, je zajemalo Gvatemalo, del Salvadorja in Hondurasa ter širno mehiško pokrajino, polotok Jukatan. Gradili so mesta na najbolj nedostopnih krajih, globoko v džungli. Za kuhanje in obdelovanje zemlje so uporabljali lesene, glinene in kamnite izdelke. Kovin niso poznali, ukvarjali so se s poljedelstvom. Bili so mojstri kamnoseštva, saj so gradili velike piramide in svetišča. Veljajo za graditelje ene najbogatejših in najsijajnejših zgodnjeameriških civilizacij.
Dr. Šprajc je ob zanimivem in slikovitem prikazu dogodkov ter doživetij predstavil še delo odprave v letu 2013 in 2014. Bila je zelo uspešna. Odkrili so mesto Chactún. Natančnejše iskanje so jim omogočili posnetki iz zraka, ki so bili kjučni za odkritje dveh starodavnih mest. Uspelo jim je najti izgubljeno mesto Lagunita. Le slabih šest kilometrov stran, v težko prehodnem gozdu pa so lani odkrili še eno, do zdaj povsem neznano majevsko mesto. Poimenovali so ga Tamchén, kar v majevskem jeziku pomeni globoki vodnjak. S temi odkritji je požel veliko zanimanja in pozornosti, tako svetovne kot domače javnosti. Dr. Šprajc pa seveda že dela načrte za nadaljnja raziskovanja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Maji - Zanimivo ljudstvo stare Amerike