Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Planinci in šolniki v spomin na Trstenjaka

 

Nad 450 pohodnikov se je dvanajstič iz Gornje Radgone in Negove odpravilo do akademikove rojstne hiše v Rodmošcih

Trstenjakov pohod 2016V spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, akademika, prof. dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, so radgonski planinci in šolniki OŠ Negova, katero je pokojni akademik obiskoval, ter TD Negova-Spodnji Ivanjci in TD Majolka, dvanajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše, in sicer dan po njegovem rojstnem dnevu (8.1.1906), torej v soboto, 9. januarja 2016.

Tudi tokratni pohod, posvečen 110-letnici rojstva akademika Trstenjaka, je potekal iz dveh smeri, in sicer iz Gornje Radgone in Negove, skupaj pa se ga je, poleg planincev, in negovskih šolnikov, udeležilo nad 450 drugih ljubiteljev narave in zdravja, približno polovica iz Gornje Radgone in polovica iz Negove. Vsi skupaj, tako tisti, ki so štartali iz Gornje Radgone, ter skozi Črešnjevce, Orehovski Vrh in Zbigovce in prišli v Rodmošce, kjer stoji Trstenjakova rojstna hiša in spominska soba, kot tisti, ki so štartali pri OŠ dr. Antona Trstenjaka v Negovi, katero je obiskoval tudi omenjeni velikan, so dejansko uživali, čeprav jih je nekoliko motilo dokaj turobno vreme. Vsi pa so tudi uživali na spominski slovesnosti ob visoki obletnici Trstenjakovega rojstva. Po prijetnem druženju, malici in zaužitju tekočih okrepčil, so pohodniki zapustili prijetno vasico Rodmošce, kamor se bodo, če ne prej, vrnili vsaj v začetku januarja prihodnje leto.
Ob tokratnem pohodu so o pomenu dr. Antona Trstenjaka zbranim spregovorili: ravnateljica OŠ dr. Antona Trstenjaka v Negovi, Slavica Trstenjak, predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci Zdenko Bratuša in predsednik Planinskega društva Gornja Radgona Tonček Mlinarič. Seveda je imel zadnjo besedo župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, ki je prav tako obiskoval OŠ Negova, ki se sedaj imenuje po dr. Trstenjaku...
Sicer pa so pohodnike iz Gornje Radgone tudi tokrat oskrbeli z napitki in prigrizki, in sicer člani Turističnega društva Majolka ter domačini iz Rodmošcev, pri Trstenjakovi domačiji v Rodmošcih pa je bila še prava pogostitev. Kljub temu pohodnikom ni bilo potrebno ničesar prispevati. Pohod je sicer, poleg kurjenja prazničnih čezmernih kalorij, za vse udeležence pomemben tudi zaradi spomina na Antona Trstenjaka, ki je bogato zaznamoval slovensko kulturo in duhovno zgodovino. Ob tem je med potjo na pohodu čas za klepet, in prijetno druženje. Tudi sicer se je prijetno nekoliko razgibati po nedavnih praznovanjih ob koncu leta 2015. »Lahko bi primerjali življenje oseb z neizmernim oceanom, s katerim so povezani vsi posamični valovi. Kakor so valovi z neskončnim oceanom in med seboj povezani, čeprav se tega ne zavedajo, podobno velja za človeške duše. Vsakdo izmed nas je po dobroti povezan z vsemi ljudmi, neodvisno od tega, ali se te povezanosti tudi zaveda ali ne. Strpnost odpira eno najlepših poti do človeka. Če pomeni opazovanje drugih široko cesto od človeka do človeka, potem se obzirnost vije od enega do drugega skrbno in natančno kakor s peskom posute sprehodne stezice v vrtu. Sreča je človekova notranja lastnost, notranje doživetje tiho in skrito pred svetom, sreča ni v velikem dogodku zunaj – ne hodi ven- v tebi prebiva. Sreča je srečanje s samim seboj«, je nekoč zapisal veliki mislec, akademik Anton Trstenjak, in v PD Radgona ter OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, mu kot kaže sledijo.
Tako so tudi tokrat, skupaj z množico drugih občanov, počastili spomin na dr. Antona Trstenjaka ob 110. obletnici njegovega rojstva. Rojen je bil 8. januarja 1906, umrl pa je 29. septembra 1996, ko so ga kot častnega občana Gornje Radgone, pokopali ob njegovih prednikih na pokopališču v Gornji Radgoni.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Planinci in šolniki v spomin na Trstenjaka