Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pletli so košare in gajžjake

( 1 Ocena ) 

Z ohranjanjem kulturne dediščine v Društvu „Krdebač" pomagajo ljudem v stiski

Društvo KrdebačZimski čas, z daljšimi nočmi, ponuja aktivistom in članom različnih društev nešteto možnosti, ko skozi krajšanje dolgočasja, ne le izdelujejo koristne izdelke, temveč tudi ohranjajo stara opravila in s tem kulturno dediščino. In to mnogi, zlasti na podeželju, med kmečkim oz. ruralnim prebivalstvom v veliki meri koristijo, kar potrjujejo tudi člani Društva »Krdebač« iz Cerkvenjaka, ki domuje na Peščenem Vrhu 11. Še preden so ustanovili društvo (2015), ki šteje okoli 40 članic in članov iz širšega območja Slovenskih Goric, katerega predsednik in podpredsednik sta: Gorazd Duh oz. Mirko Kozar, so že pred leti, zlasti v času božično-novoletnih praznikov izdelovali krdebače iz vej, torej palice za tepežnico, ki so jih nato ponudili občanom v zameno za prostovoljne prispevke. Te pa vedno namenijo v dobrodelne namene. Prav tako izdelujejo gajžjake (palica za bič) za pomoč pri „usmerjanju" goveje živine in konj, zaslužek pa prav tako namenjajo za pomoč ljudem v socialni stiski.

Ker že delajo z dobrimi nameni in ob tem ohranjajo kulturno dediščino, so lani ustanovili svoje društvo Krdebač, katerega člani in ostali domačini so se minulo soboto na Peščenem Vrhu, poleg izdelovanja krdebač in gajžjakov, učili pletenja košev. „Naše društvo, kjer predvsem skrbimo za ohranjanje starih običajev in navad, deluje že vrsto let, uradno pa smo se registrirali šele lani. Že vrsto let, z različnimi akcijami in aktivnostmi zbiramo prostovoljne prispevke in tako pomagamo ljudem, ki težko živijo. Tako je tudi tokrat, ko smo pletli gajžjeke, v prvem planu pa je bilo pletenje košev iz šibja. Bilo nas je čez 20, med nami pa samo dva, ki sta se že preizkusila v pletenju košar. Zato smo zraven povabili mojstra, starosto za pletenje košev Ivana Simoniča iz Voličine, ki je bil naš mentor. Pokazal nam je kako se pripravi šibje, ki smo ga nabirali po celotni občini Cerkvenjak, kakšno orodje je potrebno za delo, kako se uporablja ipd. Kar veliko smo se naučili, saj ne želimo, da bi to staro, a zanimivo opravilo zamrlo.
Podpredsednik društva „Krdebač", Mirko Kozar nam je zaupal, da so v minulih letih pomagali številnim posameznikom, družinam, gasilskim in drugim društvom, letos pa so se odločili pomagati družini iz Cerkvenjaka, ki živi v izjemno težkih razmerah. „Dejansko živijo na robu revščine, zato jim bomo uredili sanitarije in kopalnico ter nabavili nujno potrebni pralni stroj", pravi Kozar, ki nam je predstavil še eno izmed svojih številnih humanitarnih dejanj: „Lansko leto smo pomagali PGD Dolenja vas pri Cerknici, in sicer smo jim nabavili gasilsko opremo, natančno 10 kakovostnih gasilskih čevljev, v vrednosti 1.500 evrov. Tukaj nam je pomagal izdelovalec tovrstne opreme „Čevljarstvo Janko Dolenc" iz Dragonje vasi pri Cirkovcah, ki je zaračunal le material, ki smo ga plačali 600, narejeni čevlji pa so stali 1.500 evrov. Hvala mu, saj je malo takšnih ljudi, ki imajo posluh za sočloveka".
Sicer pa, kot smo izvedeli društvo „Krdebač" pripravlja „Rimsko martinovanje", sodeluje pa tudi na drugih rimskih igrah, različnih drugih dogodkih, zlasti po občini Cerkvenjak, kjer jih krajani podpirajo, podobno kot tudi župan Cerkvenjaka Marjan Žmavc. V društvu si želijo tudi urediti in povezati pet rimskih grobišč v občini Cerkvenjak, ki bi lahko bila turistična atrakcija kraja in občine.
PLETENJE KOŠAR IZ ŠIBJA
Poklic pletenja košar je sila zanimiv in prijeten, tako za odrasle ljudi, mlajše upokojence in vse ostale, torej tudi mlajše in otroke, saj pletenje košar na stari način gotovo kaže ohraniti. Za pletenje potrebujemo surove (sveže) enoletne vrbove šibe-pintovec. Lahko so tudi posušene, a jih je potrebno pred uporabo nekaj dni namakati v vodi. Narezano šibje je potrebno očistiti in sortirati po debelini šib. Čiščenje zajema rezanje poganjkov na glavnih šibah. Poganjke na glavnih šibah odrežemo tesno ob glavni šibi z ostrim nožem, tako, da je očiščena šiba uporabna pri izdelavi košev. Šibe, ki smo jih pridobili s čiščenjem, sortiramo in jih uporabimo pri postopku izdelave izdelkov iz šibja.
Pri pletenju potrebujemo delovno mizo, to je lahko tudi kuhinjska, saj jo pri delu ne obremenjujemo, stol, oster nož, vrtne ("trsne") škarje, pripravo za "kalanje" debelejših šib za "vitre", večje šilo (v ta namen lahko uporabimo primeren izvijač), kladivce (do 250 gramov) in dva kilograma težko utež (za kar lahko porabimo tudi primeren kamen). Iz poprej očiščenega in sortiranega šibja poteka izbira primernih šib za izdelavo koša. Izbrane šibe po potrebi, tako kot zahteva način izdelave, ošilimo. Iz debelejših delov šib pripravimo "vitre", ki jih pridobimo z "razcepljanjem" debelejših delov šib na dva, tri ali štiri dele. Razcepljene dele šib ostrim nožem zgladimo, po potrebi stanjšamo, da je "vitra" bolj prožna in primernejša za pletenje. Potem pa pletenje, od spodaj proti vrhu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Pletli so košare in gajžjake